Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (27.739-27.763)


  1.      ornamentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od ornamentirati: ornamentiranje ploskev z zasekanimi brazdami; ornamentiranje predmetov ♪
  2.      ornát  -a m (ȃ) 1. rel. slavnostno liturgično oblačilo: bogato vezen, dragocen ornat / duhovniški, mašniški, škofovski ornat; pren., ekspr. škof je prišel v cerkev v vsem svojem ornatu 2. srednjeveško slavnostno vladarsko oblačilo: nositi ornat / kraljevski, vladarski ornat ♪
  3.      orníca  -e ž (í) 1. orna zemlja: spremeniti travnik v ornico; ima pet hektarov ornice // knjiž. njiva: opleti ornico / ornica pšenice 2. agr. plast zemlje, ki se pri oranju obrača: pod ornico je na tej njivi prod; črna, ilovnata ornica ♪
  4.      ornitolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ornitologe ali ornitologijo: ornitološka literatura / ornitološki rezervat, zavod ♪
  5.      oro...  ali óro... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na navpično izoblikovanost zemeljskega površja: orogen, orogeneza, orografija, orografski ♪
  6.      oróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na orodje: orodni ključavničar, kovač / orodni voz voz za hrambo orodja pri delih na cesti ali železnici ♦ teh. orodni brusilnik stroj za brušenje rezil na orodju; orodni stroj obdelovalni stroj; orodno jeklo jeklo za izdelavo orodja, s katerim se obdelujejo kovine, drugi materiali // nanašajoč se na telovadno orodje: orodna telovadba; orodne vaje / orodni telovadec ♪
  7.      orodjár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem orodja: tovarna bo zaposlila več orodjarjev in rezkalcev ♪
  8.      orodjárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni // shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna ♪
  9.      orodjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orodjarje ali orodjarstvo: orodjarsko delo / orodjarski obrat, oddelek; orodjarska delavnica ♪
  10.      orodjárstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in vzdrževanjem orodja: orodjarstvo in železarstvo / lesno orodjarstvo ♪
  11.      oródje  -a s (ọ̑) 1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu: izdelovati orodje; kupiti boljše, novo orodje; kovinsko, leseno orodje; orodje za brušenje, rezanje; omarica, shramba za orodje / čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje; poljedelsko, vrtnarsko orodje // nav. ekspr. predmet, priprava, ki se uporablja pri kakem delu sploh: zelo drago orodje ima / pisalno, šivalno orodje pisalni, šivalni pribor; operacijsko orodje instrumenti; ročno orodje ki se pri uporabi drži v roki ♦ arheol. kamnito, kremenasto orodje; neolitsko orodje; ekon. delovno orodje s katerim se obdeluje predmet dela; grad., strojn. fazonsko rezilno orodje katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; šport. nihajoče orodje krogi; oporno orodje bradlja in konj z ročaji; telovadno orodje pripomočki, ki se uporabljajo pri telovadbi 2. ekspr., navadno s prilastkom kar omogoča, olajšuje opravljanje kakega dela, dejavnosti: raziskovalno orodje znanstvenikov / logično mišljenje je orodje človekovega razuma 3. slabš., navadno s prilastkom kdor ravna, dela po zahtevah koga: bil je gestapovsko orodje; ni se zavedal, da je orodje izkoriščevalcev; pren., knjiž. biti orodje usode ∙ slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah neglede na pravilnost, poštenost ♪
  12.      oródnik  -a m (ọ̑) lingv. šesti sklon: končnica orodnika ♪
  13.      orográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na orografijo: orografski podatki; orografski prikaz / orografski vplivi; orografske posebnosti, razmere / orografska razgibanost pokrajine / orografske pregrade ◊ geogr. orografska karta karta, ki prikazuje gorovja; meteor. orografski oblak oblak, ki ima določeno obliko zaradi vpliva gorovja ♪
  14.      orokavíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. natakniti, obleči rokavice: orokavičila je otroka; malo počakaj, še orokavičim se orokavíčen -a -o deležnik od orokavičiti: orokavičena desnica, roka // preveč vljuden, obziren: orokavičeni gospodje; ne bodi tako orokavičena ∙ ekspr. živi spodobno, orokavičeno življenje se preveč drži ustaljenih, splošno veljavnih norm; prisl.: znal je govoriti tudi orokavičeno / zbadljivko je povedal zelo orokavičeno prikrito ♪
  15.      orópati  -am dov. (ọ̑) 1. z ropanjem narediti, da kdo česa nima več: neznanec ga je oropal denarja; popotnike so v gozdu oropali // izropati: oropati blagajno, trgovino / ekspr. ves vrt so mu oropali 2. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: smrt mu je oropala očeta / življenje ga je oropalo materine ljubezni; oropali so ga svobode / bolezen ga je oropala vida / mladino so oropali za iluzije prikrajšali orópan -a -o: oropan grad; oropani in ubiti ljudje; soba je oropana vseh okraskov ♪
  16.      orosíti  -ím dov., orósil (ȋ í) z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je orosil steklo, šipo; očala so se mu orosila / pot mu je orosil čelo; solze so ji orosile lica // nekoliko zmočiti, ovlažiti: orositi kaktuse, liste; orositi z vodo / orositi z limonovim sokom pokapati; pesn. kri junakov je orosila zemljo ∙ ekspr. vsem so se orosile oči postali so solzni orošèn -êna -o: orošena očala; orošeno ogledalo, okno; gledala ga je z orošenimi očmi ♪
  17.      oróšati  -am nedov. (ọ́) 1. knjiž. z rošenjem močiti, vlažiti; rositi: pot mu oroša čelo // nekoliko močiti, vlažiti: orošati rastline 2. zastar. namakati, napajati: potok oroša cvetoče travnike ♪
  18.      orožárna  -e ž (ȃ) skladišče orožja in vojaške opreme: orožarna je dobro založena; sovražniki so odkrili orožarno; pren., ekspr. to delo je prava orožarna govornih klišejev // tovarna orožja: v orožarnah so povečali proizvodnjo / orožarna za pehotno orožje ♪
  19.      orožárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orožarje ali orožje: orožarska delavnica / orožarski izdelki / razvita orožarska industrija orožna industrija ♪
  20.      oróžen  -žna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na orožje: orožna industrija / orožni list dokument, s katerim se dovoljuje posest in nošenje orožja; žarg. orožne vaje vojaške vaje ♪
  21.      orožíti  -ím dov., oróžil (ȋ í) zastar. oborožiti: orožiti hlapce in kmete; orožiti se za boj ♪
  22.      oróžje  -a s (ọ̑) 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili cepce za orožje; uriti se v ravnanju z orožjem; orožje in strelivo / četa je imela premalo orožja / spopad, upor z orožjem; ekspr. policija je nastopila z orožjem v roki oborožena / artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje; atomsko, jedrsko, kemično orožje; publ. klasično orožje ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom; metalno, strelno orožje; napadalno, obrambno orožje; lovsko, športno orožje / dovoljenje za nabavo orožja ∙ ekspr. s to izjavo jim je dal orožje v roke je povzročil, da so lahko nastopili proti njemu; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; odložiti, položiti orožje vdati se; žarg., šport. domače moštvo je štirikrat položilo orožje pred gosti je bilo štirikrat premagano; ekspr. pozivati k orožju na boj, v vojno; star. poklicati pod orožje vpoklicati, mobilizirati; ekspr. prijeti, zgrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. ves narod je bil pod orožjem se je bojeval; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno; ekspr. klic k orožju želja, zahteva po udeležbi v boju, za pripravljenost na boj; star. tovariš v orožju bojni tovariš, sobojevnik ♦ šport., voj. malokalibrsko orožje; voj. avtomatsko orožje ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; hidrogensko orožje; hladno orožje ki rani z rezilom ali konico; lahko orožje manjšega kalibra ali manjše teže; težko orožje večjega kalibra ali večje teže; strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti 2. ekspr., navadno s prilastkom učinkovito sredstvo, dober pripomoček: solze so njeno edino orožje; beg v vodo je najučinkovitejše orožje proti vročini / ideološko, politično orožje ♪
  23.      oróžniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na orožnike: orožniška četa / orožniška postaja / orožniški narednik ♪
  24.      orto...  ali órto... prvi del zloženk (ọ̑) 1. nanašajoč se na pravilnost tega, kar je pomen osnovne besede: ortoepija, ortografija, ortografski 2. kem. nanašajoč se na nadomestitev prvega in drugega vodikovega atoma v benzenovem obroču: ortodiklorbenzen ♪
  25.      ortodoksíja  -e ž (ȋ) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: protestanti so pomenili nevarnost za katoliško ortodoksijo / podrediti se načelu idejne ortodoksije ♪

   27.614 27.639 27.664 27.689 27.714 27.739 27.764 27.789 27.814 27.839  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA