Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (2.489-2.513)



  1.      nèpróšen  -a -o prid. (-ọ́) knjiž. nenaprošen: neprošen hoče posredovati / dobil je neprošeno podporo za katero ni prosil
  2.      nèrazréšen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni razrešen, ni rešen: nerazrešena uganka / nerazrešeno vprašanje / nerazrešena nasprotja
  3.      nèrazréšen  -šna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. nerazrešljiv: nerazrešna uganka / nerazrešna zmešnjava / težka, nerazrešna vprašanja nerešljiva
  4.      nèrazrúšen  -šna -o prid. (-ū) nerazrušljiv: nerazrušna stena / nerazrušna življenjska sila
  5.      nèrazveseljív  -a -o prid. (- -í) ki ne razveseli, ne razveseljuje: nerazveseljiva novica / evfem. stanje je nerazveseljivo slabo
  6.      nerésec  -sca m (ẹ̄) knjiž. divji merjasec: loviti neresca; tepla sta se kot dva razdražena neresca
  7.      nèrésen  -sna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni resen: neresen človek / neresna zahteva nèrésno prisl.: neresno gledati na problem; službo jemlje precej neresno
  8.      nèréšen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni rešen: svojci nerešenih rudarjev so čakali pred vhodom v jamo / nerešena naloga, uganka / vprašanje njegovega stanovanja je ostalo nerešeno
  9.      sebíčen  -čna -o prid. (-) ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen sebíčno prisl.: nesebično ravnati; nesebično je služil svojemu narodu
  10.      sebíčnež  -a m (-) ekspr. nesebičen človek: bil je velik nesebičnež
  11.      sebíčnost  -i ž (-) lastnost nesebičnega človeka: znan je po svoji požrtvovalnosti in nesebičnosti
  12.      sen  -sna -o prid. (é) nanašajoč se na nesenje (jajc): nesno obdobje / nesna sposobnost / nesna kokoš nesnica
  13.      nenje  -a s (é) glagolnik od nesti: dvig in nesenje / te kokoši so pridne za nesenje / nesenje jajc
  14.      sentimentálen  -lna -o prid. (-) ki ni sentimentalen: nesentimentalen človek / imeti nesentimentalen odnos do drugih / nesentimentalna hvaležnost
  15.      neser  -ja m () torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletna torbica: kupiti si neseser / potovalni neseser
  16.      sestávljen  -a -o [sǝs in ses] prid. (-) ki ni sestavljen: sestavljene in nesestavljene snovi / lastna imena so lahko sestavljena ali pa nesestavljena ♦ lingv. deljenje nesestavljenih besed
  17.      neskušen  gl. neizkušen
  18.      nèslíšen  -šna -o prid. (-) ki se malo ali nič ne sliši: padal je droben, neslišen dež; neslišen let letala; dihanje je bilo skoraj neslišno / nav. ekspr.: spregovoril je s slabotnim, neslišnim glasom; prihajal je z neslišnim korakom; neslišen smeh; šepeta mu neslišne besede nèslíšno prisl.: neslišno so se približali hiši
  19.      nèsmísel  -sla [ǝ] m (-) 1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli ♦ filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov 2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost 3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle
  20.      nèsmíseln  -a -o [sǝl] prid. (-) 1. ki ni smiseln: povedal je nekaj nesmiselnih stavkov; nesmiselne besede, trditve / nesmiselno govorjenje, ravnanje 2. ki nima možnosti za uspeh: nesmiseln boj; nesmiseln poskus; njegovo prizadevanje je nesmiselno // knjiž. nepotreben, odvečen: nesmiseln strah; nesmiselne žrtve / izgublja čas za nesmiselne stvari nèsmíselno prisl.: nesmiselno delati; nesmiselno ravnati / v povedni rabi nesmiselno je čakati nanj
  21.      nèsmíselnost  -i [sǝl] ž (-) lastnost, značilnost nesmiselnega: nesmiselnost trditve / nesmiselnost teh poskusov je bila očitna / opozoril je na protislovja in nesmiselnosti v delu
  22.      nèsoglásen  -sna -o prid. (-ā) ki ni soglasen: nesoglasni interesi; s sklepom so bili nesoglasni / nesoglasna sodba
  23.      nespéšen  -šna -o prid. (ẹ̄) zastar. počasen, zamuden: nespešno delo, potovanje
  24.      nesrečenôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ki prinaša nesrečo: nesrečenosen človek
  25.      nesrečonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ki prinaša nesrečo: nesrečonosen človek / nesrečonosna vojna

   2.364 2.389 2.414 2.439 2.464 2.489 2.514 2.539 2.564 2.589  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA