Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (24.064-24.088)


  1.      nèizenáčenost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost neizenačenega: neuspeha je kriva predvsem igralska neizenačenost / neizenačenost cen, honorarjev ♪
  2.      nèizglájen  tudi nèzglájen -a -o tudi nèizglajèn tudi nèzglajèn -êna -o prid. (ȅ-ȃ; ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni izglajen: neizglajena površina / med njimi so še neizglajena nasprotja; pren. pot do napredka je neizglajena ♪
  3.      nèizgovorjèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni izgovorjen: neizgovorjene misli; vprašanje je ostalo neizgovorjeno / neizgovorjene besede / knjiž. neizgovorjena bolečina neizpovedana, neizražena ∙ knjiž. vznemirjal se je zaradi svojega neizgovorjenega govora nedokončanega 2. knjiž., redko prikrit, skrit: neizgovorjeni nameni; še vedno goji neizgovorjeno upanje; sam.: med njima je ostalo še marsikaj neizgovorjenega ♪
  4.      nèizgovorljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izgovoriti: neizgovorljiva soglasniška skupina / ekspr. ženska z neizgovorljivim imenom težko izgovorljivim ♪
  5.      nèizgubljív  tudi nèzgubljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izgubiti, odvzeti: neizgubljiva narodna lastnost; pripadnost svojemu narodu je neizgubljiva vrednota ♪
  6.      nèizkorenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. ki se ne da izkoreniniti: drevo je bilo skoraj neizkorenljivo / ekspr. napake niso neizkorenljive ♪
  7.      nèizkoríščen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izkoriščen: ima še nekaj neizkoriščenega dopusta; uporabili so doslej neizkoriščen vir dohodkov / v kleti je bilo še nekaj neizkoriščenega prostora / zavedel se je še neizkoriščenih možnosti za uspeh / publ. neizkoriščene rezerve v gospodarstvu ♪
  8.      nèizkrívljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) publ. nepopačen, neizmaličen: vse, kar je povedal, je bila neizkrivljena resnica / neizkrivljena podoba napredka ♪
  9.      nèizlúščen  tudi nèzlúščen -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni izluščen: fižol je še neizluščen / neizluščeni stroki graha ♪
  10.      nèizméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ̄) knjiž. neizmerljiv: neizmerna količina; globina se mu je zdela skoraj neizmerna ♪
  11.      neizméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. 1. nenavadno velik, velikanski: tam se razprostira neizmerna ravnina; neizmerno morje leži pred njim / zbrala se je neizmerna množica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: neizmerna dobrota, ljubezen; neizmerno trpljenje; obšlo ga je neizmerno veselje neizmérno prisl.: neizmerno ljubiti koga; neizmerno lep razgled; tam je neizmerno prostora ♪
  12.      nèizmerljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izmeriti: neizmerljiv pojav; te stvari so neizmerljive / škoda je skoraj neizmerljiva; pren. to daje njegovim delom neizmerljivo globino ♪
  13.      neizmérnost  -i ž (ẹ́) ekspr. lastnost, značilnost neizmernega: čuditi se neizmernosti morja, ravnine, vesolja / neizmernost njene ljubezni ga je pretresla / knjiž.: moje želje so segale v neizmernost neskončnost; pred njim je ležala neizmernost morja veliko morje ♪
  14.      nèiznajdljív  tudi nèznajdljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka iznajdljivosti: neiznajdljiv, plašen fant; pri urejanju izložbe so bili zelo neiznajdljivi nèiznajdljívo tudi nèznajdljívo prisl.: dela se je lotil precej neiznajdljivo ♪
  15.      nèizoblikován  tudi nèzoblikován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izoblikovan: telo kipa je namenoma neizoblikovano / neizoblikovani nazori; vsebinsko neizoblikovana lirika / etično neizoblikovan človek / neizoblikovana gmota brezoblična gmota ♪
  16.      nèizobráženost  -i ž (ȅ-ȃ) značilnost neizobraženega človeka: pri delu se je pokazala njegova neizobraženost / glasbena neizobraženost ♪
  17.      nèizogíben  -bna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se mu ne da izogniti: neizogibna nesreča; prepozno je spoznal, da se bliža neizogibni pogubi; neizogibna smrt, usoda; trčenje je bilo neizogibno / opraviti neizogibno dolžnost / iron. neizogibni slavnostni govor so poslušali brez zanimanja ∙ redko ti ukrepi so bili neizogibni nujni nèizogíbno prislov od neizogiben: neizogibno bližati se nesreči // ekspr. poudarja trditev: to je neizogibno potrebno ♪
  18.      nèizogíbnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neizogibnega: neizogibnost smrti; neizogibnost vojne je bila očitna / neizprosnost vprašanja in neizogibnost odgovora ga je težila / knjiž. pesem je nastala iz notranje neizogibnosti nujnosti, potrebe ♪
  19.      nèizpeljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izpeljati: njegov načrt je neizpeljiv ♪
  20.      nèizpét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izpet, ni končan: pesem je ostala neizpeta / zanimiva, še neizpeta melodija / knjiž. neizpeto hrepenenje ♪
  21.      nèizpíljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni izpiljen: neizpiljena konica 2. knjiž. neizoblikovan, neizdelan: neizpiljen, ohlapen slog / v romanu je še mnogo neizpiljenih mest ♪
  22.      nèizplačljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izplačati: neizplačljiv dolg ♪
  23.      nèizpodbíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno dokazati ♪
  24.      nèizpolnljív  -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izpolniti: neizpolnljive želje / neizpolnljivi pogoji; ti ukazi so neizpolnljivi ♪
  25.      nèizprášan  tudi nèsprášan -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izprašan: pri matematiki je bilo nekaj učencev še neizprašanih ♪

   23.939 23.964 23.989 24.014 24.039 24.064 24.089 24.114 24.139 24.164  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA