Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (23.989-24.013)



  1.      nèdoumljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da doumeti: nedoumljive besede, misli / ekspr. nedoumljiva pota usode / ekspr. delal je z nedoumljivo vztrajnostjo zelo veliko nèdoumljívo prisl.: svet je bil zanj nedoumljivo velik
  2.      nèdovóljen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni dovoljen, ni dopusten: nedovoljene gradnje; voziti z nedovoljeno hitrostjo; uporabljati nedovoljena sredstva / njegovo pričevanje se spreminja v nedovoljeno podtikanje
  3.      nèdozôrel  in nèdozorèl in nèdozorél -éla -o [e] prid. (-ẹ́; - -ẹ́; -ẹ̑ -ẹ́) ki ni dozorel, ni zrel: nedozorela pšenica, trava; nedozorelo sadje / nedozorel sir / duševno nedozorel človek / ekspr. nedozorelo literarno delo
  4.      nèdoživét  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni doživet, ni občuten: nedoživeti dogodki, vtisi; njegov odnos do opisovanih oseb je nedoživet / izumetničena, nedoživeta lirika
  5.      nèdožívljen  -a -o prid. (-) ki ni doživljen, ni občuten: nedoživljena pesem / knjiž. doslej še nedoživljeno nasilje
  6.      nédrje  -a s (ẹ̑) knjiž. (ženske) prsi: nedrje se ji je hitro dvigalo; belina njenega nedrja; pren. rudna bogastva v nedrjih zemlje // prostor pod obleko na prsih: vzeti denar iz nedrja; vtakniti pismo v nedrje
  7.      nèduhovít  -a -o prid. (-) ki mu manjka duhovitosti: njihov sosed je pust in neduhovit človek / ekspr. stresal je precej neduhovite šale
  8.      nèdvoúmen  -mna -o prid. (-ū) 1. ki ni dvoumen: nedvoumno besedilo; njegovo stališče je nedvoumno / nedvoumna ugotovitev 2. ekspr. očiten, jasen: nedvoumna nezvestoba nèdvoúmno prisl.: nedvoumno se izreči za kaj; nedvoumno odgovoriti
  9.      nèdvoúmnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost nedvoumnega: nedvoumnost besedila
  10.      nèedín  -a -o prid. (-) redko neenoten, nesoglasen: mnenja o tem so bila needina
  11.      nèekspeditíven  -vna -o prid. (-) ki ni ekspeditiven: neekspeditivna tajnica / neekspeditivno poslovanje nèekspeditívno prisl.: reševati prošnje zelo neekspeditivno
  12.      nèekspeditívnost  -i ž (-) lastnost, značilnost neekspeditivnega: zaradi njegove neekspeditivnosti zadeva ni rešena
  13.      nèenáčba  -e ž (-) mat. zapis, ki sestoji iz dveh, z neenačajem povezanih matematičnih izrazov: rešiti neenačbo; leva, desna stran neenačbe
  14.      nèenák  -a -o prid. (- -ā) ki ni enak: sestavljen iz neenakih delov; kvaliteta izdelkov je zelo neenaka / po pridnosti mu je neenak; po značaju so precej neenaki različni / ekspr. padli so v neenakem boju; živita v neenakih razmerah / redko neenako udarjanje korakov neenakomerno nèenáko prisl.: neenako se razvijati
  15.      nèenako...  prvi del zloženk () nanašajoč se na neenak: neenakobarven, neenakomeren, neenakopraven, neenakopravnost
  16.      nèestétičen  -čna -o prid. (-ẹ́) neestetski: neestetična ureditev naselja
  17.      nèevklídski  -a -o prid. (-) geom., navadno v zvezi neevklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic
  18.      nèformálen  -lna -o prid. (-) ki ni formalen: neformalne poteze umetniškega dela / njun pogovor je bil prijateljski, neformalen / neformalni sestanki / neformalna skupina ljudi
  19.      nefrít  -a m () min. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn amfibola: nahajališča nefrita / izdelki iz nefrita / obesek z nefritom
  20.      néga  -e ž (ẹ́) 1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) otroka: dojenček ima skrbno nego / materinska nega b) bolnika: zbolel je in potrebuje nego / dati bolnika v domačo nego oskrbo / zdravniška nega / žival je poginila kljub skrbni negi 2. glagolnik od negovati: nega dojenčka / nega kože, las, ustnic / redna kozmetična nega / nega drevja / nega govornega izraza ◊ agr. nega vina dela, opravila, s katerimi se preprečujejo bolezni in pomanjkljivosti vina; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja
  21.      negácija  -e ž (á) 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo ◊ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi
  22.      négativen  in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje 3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne 5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen ● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učiteljabot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi négativno in negatívno prisl.: pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena prošnja ♦ tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega
  23.      negativístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na negativizem: negativistično stališče / negativistično obdobje pubertete / negativistično vedenje pacienta
  24.      negativízem  -zma m () knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem odnosu do vsega: odločno zavračati negativizem / pesimizem in negativizem v delu sodobne literature ♦ psih. neizpolnjevanje, neupoštevanje nasvetov, zahtev ali ravnanje, vedenje, ki je v nasprotju z njimi
  25.      négativski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na negativ 2: negativski proces pri razvijanju / negativski film negativni film

   23.864 23.889 23.914 23.939 23.964 23.989 24.014 24.039 24.064 24.089  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA