Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (2.389-2.413)


  1.      navojskováti se  -újem se dov. (á ȗ) ekspr. v vojskovanju doseči veliko, preveliko mero: navojskovali so se ♪
  2.      navolíti se  -vólim se dov. (ȋ ọ́) nar. vzhodno naveličati se: navolila se ga je / otroci so se že navolili svojih igrač ♪
  3.      navrískati se  -am se dov., tudi navriskájte se; tudi navriskála se (í) zadovoljiti svojo potrebo, željo po vriskanju: otroci so se navriskali ♪
  4.      navsezádnje  prisl. (ȃ) ekspr. 1. nazadnje: po dolgem omahovanju se je navsezadnje odločil; tako dolgo ji je razlagal, da je navsezadnje razumela / zapravil je denar in navsezadnje še hišo / kar je storil, navsezadnje ni nič slabega / v medmetni rabi navsezadnje, kaj mi je mar za ljudi izraža malomarno zavrnitev 2. izraža omejevanje: navsezadnje tudi on ni brez napak; upoštevati je treba politične, gospodarske in navsezadnje tudi kulturne razmere ● ekspr. navsezadnje bo že povsod videl strahove izraža omalovaževanje ♪
  5.      navsezgódaj  prisl. (ọ̑) ekspr. izraža, da se dejanje dogaja zelo zgodaj zjutraj: jutri bom navsezgodaj odšel; odpeljali so se že navsezgodaj / drugi dan navsezgodaj je bil že na poti ♪
  6.      navšév  prisl. (ẹ̑) nar. postrani, poševno: navšev postavljena miza ♪
  7.      navzémati se  -am se nedov. (ẹ̑) z rodilnikom prihajati v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost: živila se ob neustreznem skladiščenju rada navzemajo neprijetnih vonjev / navzemati se globokih čustev; tam so se navzemali tujega duha; tudi on se je navzemal njihove razburjenosti navzémati knjiž. postajati bogatejši za kako lastnost; dobivati: stvar navzema novo obliko / njegova bolezen navzema trajen značaj ♪
  8.      navzéti se  -vzámem se dov., navzêmi se navzemíte se; navzél se; nam. navzét se in navzèt se (ẹ́ á) z rodilnikom priti v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost: les se je navzel vlage; mleko se je navzelo neprijetnega duha / voda se navzame različnih soli / navzeti se delavnosti, kljubovalnosti, novih nazorov; prijatelji so se navzeli njegovega mišljenja; kmalu so se navzeli njene dobre volje navzéti knjiž. postati bogatejši za kako lastnost; dobiti: načrt je navzel konkretno obliko / njene oči so navzele dobrohoten videz ♪
  9.      nazabávati se  -am se dov. (ȃ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po zabavi: ob gledanju predstave so se nazabavali ♪
  10.      nazajtrkováti se  -újem se dov. (á ȗ) najesti se pri zajtrku: ni se še nazajtrkoval ♪
  11.      nazobáti se  -zóbljem se tudi nazóbati se -am se in -zóbljem se dov. (á ọ́; ọ̄) zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, zobanju: kokoši so se že nazobale // nav. ekspr. najesti se, navadno česa drobnega: nazobati se češenj, grozdja ● pog., ekspr. v krčmi sta se ga nazobala sta se napila (alkoholne pijače) ♪
  12.      nažéhtati se  -am se dov. (ẹ̑) pog., slabš. napiti se (alkoholne pijače): nažehtati se vina / v gostilni so se ga nažehtali ♪
  13.      naživéti se  -ím se dov., nažível se; nažívljen, naživét (ẹ́ í) ekspr. v življenju doseči veliko mero: naživel se je ♪
  14.      nažlampáti se  -ám se dov. (á ȃ) ekspr. napiti se: pes je stekel k obcestnemu jarku in se nažlampal // nizko napiti se (alkoholne pijače): nažlampati se čaja, mleka; nažlampati se vina ♪
  15.      nebésen  -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina; nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani ♦ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles nebésno prisl.: nebesno modra barva svetlo modra ♪
  16.      nèblagoglásen  -sna -o prid. (ȅ-ā) ki ni blagoglasen: neblagoglasni verzi; neblagoglasna beseda ♪
  17.      nèbrúšen  -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni brušen, ni obdelan: nebrušeni dragi kamni / nebrušeno steklo ♪
  18.      nèdišèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ne diši, ne oddaja vonja: nedišeče rastline ♪
  19.      nèdobrodôšel  -šla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ó) ki ni dobrodošel: nedobrodošel gost / ekspr. iz njegovega pozdrava je razbral, da ni ravno nedobrodošel je dobrodošel / knjiž. nedobrodošel dogodek, pojav nezaželen, neprijeten ♪
  20.      nèdomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka domiselnosti, izvirnosti: nedomiseln režiser; fant je nedomiseln / nedomiselna oprema knjige ♪
  21.      nèdomíselnost  -i [sǝl] ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nedomiselnega človeka: osmešil se je zaradi svoje nedomiselnosti / nedomiselnost izvedbe, rešitve ♪
  22.      nèdonôsen  -sna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni donosen: nedonosno podjetje / izbral si je precej nedonosen poklic ♦ ekon. nedonosne površine površine, ki dajejo nizek donos ♪
  23.      nèdonóšen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni donošen: nedonošen otrok / nedonošeno jagnje; pren., knjiž. ta roman je nedonošeno delo ♪
  24.      nèdonóšenček  -čka m (ȅ-ọ́) nedonošen otrok: hraniti nedonošenčka; umrljivost nedonošenčkov se je znižala; pren., knjiž. romanu se vidi, da je nedonošenček ♪
  25.      nèdonóšenec  -nca m (ȅ-ọ́) knjiž. nedonošen otrok: oddelek za nedonošence ♪

   2.264 2.289 2.314 2.339 2.364 2.389 2.414 2.439 2.464 2.489  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA