Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (2.339-2.363)



  1.      nasladíti se  -ím se dov., nasládil se; naslajèn ( í) star. naužiti se, razveseliti se: nasladiti se z dobrim vinom / nasladiti se pri dekletu
  2.      naslájati se  -am se nedov. (á) nav. ekspr. imeti, doživljati zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: naslaja se ob njeni lepoti, sramežljivosti, zadregi; naslajati se ob misli na bogastvo, zmago; spolno se naslajati / naslajati se nad lepoto pokrajine / naslajati se s pornografskimi revijami / naslajati se s pijačo naslájati star. razveseljevati: ptičje petje mu je naslajalo uho
  3.      naslíšati se  -im se dov.) nav. ekspr. 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po poslušanju: njenega lepega petja se ni mogel naslišati 2. dolgo časa poslušati: naslišal se je teh njenih zgodb
  4.      nasmehávati se  -am se nedov. () redko nasmehovati se: nasmehavali so se in jim pomežikovali
  5.      nasmehljáti se  -ám se dov.) nekoliko se nasmehniti: nasmehljala se je otroku; prijazno, zlobno, žalostno se nasmehljati nasmehlján -a -o: nasmehljan obraz; deklica mu je nasmehljana stekla naproti
  6.      nasmehljávati se  -am se nedov. () redko nasmehovati se: prijazno se mu je nasmehljavala
  7.      nasméhniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, radost: nasmehniti se domisleku, šali; ljubeznivo se mu je nasmehnila; veselo, zaničljivo, zlobno se nasmehniti; ekspr. kislo se nasmehniti / nasmehnila se je z očmi / nasmehniti se v pozdrav ● ekspr. sreča se mu je nasmehnila doživel je uspeh, navadno brez svojih zaslug; ekspr. zmaga se jim je nasmehnila bili so blizu zmage, zmagali so
  8.      nasmehováti se  -újem se nedov.) z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost: nasmehovala se je plesalcu; zadovoljno, zlobno se nasmehovati
  9.      nasmejáti se  -sméjem se tudi -ím se stil. -sméjam se dov., nasméj se in nasmèj se nasméjte se stil. nasméjaj se nasmejájte se; nasmejál se stil. nasméjal se nasmejála seẹ́, í, ẹ́) 1. nasmehniti se, zasmejati se: glasno, široko, trpko se nasmejati; prijazno se mu je nasmejala; v zadregi se je nasmejal / ves obraz se ji je nasmejal 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po smejanju: v družbi se je nasmejal / ekspr. nasmejati se do solz ● ekspr. sreča se mu je nasmejala doživel je uspeh, navadno brez svojih zaslug nasmejáti publ. zadovoljiti komu potrebo, željo po smejanju: film želi nasmejati gledalce; znal je nasmejati otroke nasmeján -a -o: nasmejan obraz; bila je srečna in nasmejana
  10.      nasméšek  -ška m (ẹ̑) manj poudarjen izraz obraza, navadno le rahlo raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, radost: občudoval je njen nasmešek; droben, prijazen nasmešek / z nasmeškom mu je odgovorila na vprašanje; pozdravila ga je z nasmeškom / ekspr.: okrog ust mu je zaigral nasmešek; obraz se mu je razlezel v nasmešek / ironični, vljudnostni nasmešek // ekspr. tak izraz kot znak majhnega pomilovanja, posmeha: to vzbuja nasmešek / z nasmeškom je poslušal njegovo hvalisanje
  11.      nasmíhati se  -am se nedov. ( ) z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno z le rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost: nasmihata se drug drugemu; ljubeznivo, skrivnostno se nasmiha; ob tej misli se je veselo nasmihal / njene ustnice so se nasmihale; ekspr. rahlo se je nasmihal v duši; pesn.: njive in gaji so se nasmihali; izza oblakov se mu nasmiha sonce // ekspr. posmehovati se: mi se nasmihamo vam, drugi se bodo pa nam; nasmiha se njeni govorici, zadregi
  12.      nasmihávati se  -am se nedov. () redko nasmihati se: veselo se ji je nasmihaval / zaničljivo se nasmihavati
  13.      nasmúčati se  -am se dov. () zadovoljiti svojo potrebo, željo po smučanju: odšel je v hribe, da bi se nasmučal in odpočil // ekspr. v smučanju doseči veliko, preveliko mero: pravi, da se je dovolj nasmučal za svojo slavo
  14.      nasónčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) zadovoljiti svojo potrebo, željo po sončenju: na morju so se nasončili in naplavali
  15.      nasôpsti se  -sôpem se dov., nasópel se in nasôpel se nasôpla se (ó) knjiž. nadihati se: stopila je k oknu, da bi se nasopla svežega zraka / nasopsti se dima / redko ustavil se je, da bi se nasopel oddahnil
  16.      naspánčkati se  -am se dov. () otr. naspati se: no, si se naspančkal
  17.      naspáti se  -spím se dov., naspì se naspíte se; naspál se (á í) zadovoljiti svojo potrebo, željo po spanju: ko so se spočili in naspali, so nadaljevali pot; dobro se naspati naspán -a -o: bil je spočit in naspan
  18.      nasŕkati se  -am se dov.) ekspr. 1. napiti se (alkoholne pijače): nasrkati se vina, žganja / pog. preveč so se ga nasrkali 2. naužiti se: nasrkati se lepote; nasrkati se svežega zraka 3. navzeti se: nasrkati se revolucionarnih idej nasŕkati pog. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: če ne boste nehali, boste nasrkali
  19.      nasršéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) redko nasršiti: nasršeniti dlako nasršéniti se nasršiti se: dlaka se mu je nasršenila / maček se je nasršenil / vprašal je in se ves nasršenil nasršénjen -a -o: nasršenjeni brki; nasršenjena mačka
  20.      nasŕšenost  -i ž () značilnost, stanje nasršenega: nasršenost dlake / ekspr. njegova vzkipljivost in nasršenost
  21.      nastáti se  -stojím se dov., nastój se nastójte se; nastál se; nam. nastàt se in nastát se (á í) ekspr. v stanju, postajanju doseči veliko mero: na straži se je nastal in namrazil / ko se je nastal in nagovoril, se je poslovil
  22.      nastréšek  -ška m (ẹ̑) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: širok nastrešek; nastrešek hiše / lastovka si spleta gnezdo pod nastreškom; pren., knjiž. sedla je na klop pod gostim nastreškom češenj 2. streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša; nadstrešek: zgraditi nastrešek; nastrešek ob vhodu
  23.      našemáriti  -im dov.) neprimerno, smešno obleči; našemiti: otroka vedno tako našemari; našemaril se je v čudno uniformo; našemarila se je kakor za svatbo našemárjen -a -o: našemarjena ženska; vedno je našemarjena
  24.      našemárjenost  -i ž () našemljenost: smejali so se njegovi našemarjenosti
  25.      našémiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) obleči v (pustno) šemo: otroka so našemili v paža; našemiti se v cunje // slabš. neprimerno, smešno obleči: nikar tako ne našemi otroka našémljen -a -o: našemljeni otroci so hodili od hiše do hiše; vedno je nekoliko našemljena

   2.214 2.239 2.264 2.289 2.314 2.339 2.364 2.389 2.414 2.439  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA