Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (226-250)
- sekírica -e ž (í) manjšalnica od sekira: sekati s sekirico; ostra sekirica / gasilska, jamska sekirica ● zastar. zabeležiti melodijo s sekiricami z notami ♪
- sekiríšče -a s (í) knjiž. toporišče (sekire): počeno sekirišče ♪
- sekljáč -a m (á) polkrožen nož z dvema ročajema za sekljanje zelenjave, začimb, mesa ♪
- sekljánje -a s (ȃ) glagolnik od sekljati: sekljanje čebule, mesa / deska za sekljanje ♪
- sekljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. s hitrim udarjanjem z ostrim predmetom, navadno nožem, delati (zelo) majhne, drobne dele: sekljati čebulo, orehova jedrca; sekljati meso; sekljati z nožem 2. nav. ekspr. s hitrim udarjanjem z ostrim predmetom delati majhne zareze, zarezice: sekljati rob mize; sekljati z nožičem ● pog., ekspr. kaj ga pa sekljaš počenjaš neumnosti, lahkomiselnosti seklján -a -o: sekljana zelenjava; sekljano meso ♪
- sékovski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Seckau: sekovski meščani / slovenska imena v knjigah sekovske škofije / sekovski rokopisi ♪
- sekrécija -e ž (ẹ́) biol. izločanje organizmu potrebne snovi iz žlez na notranjo ali zunanjo površino telesa: minimalna, povečana sekrecija; sekrecija lojnic, znojnic / notranja sekrecija neposredno v kri ali mezgo ♪
- sekrét -a m (ẹ̑) 1. biol. organizmu potrebna snov, ki jo izločajo žleze na notranjo ali zunanjo površino telesa: izločati sekrete; sekreti in ekskreti 2. vulg. stranišče: zanemarjen sekret ♪
- sekretár -ja m (á) 1. visok funkcionar, odgovoren za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: imenovati, razreševati sekretarje / občinski, republiški sekretar; sekretar za finance, narodno obrambo; zvezni sekretar za zunanje zadeve; pomočnik sekretarja // visok funkcionar kake organizacije, telesa: izvoliti sekretarja; sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov / generalni sekretar Organizacije združenih narodov 2. kdor opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle; tajnik: zapisnik je napisal sekretar; sekretar društva; sekretar občinske konference / bil je
njegov osebni sekretar 3. omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje; sekreter: zakleniti pisma v predal sekretarja ♪
- sekretariát -a m (ȃ) 1. najvišji organ za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: ustanoviti sekretariat; sekretariati Zveznega izvršnega sveta / sekretariat za notranje zadeve; sekretariat za prosveto in kulturo // organ iz navadno voljenih višjih funkcionarjev kake organizacije, telesa: imenovati nove člane sekretariata / sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov 2. skupina ljudi, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: kongres je izvolil sekretariat ♪
- sekretárka -e ž (á) ženska oblika od sekretar: sekretarka za socialno varstvo / sekretarka Rdečega križa / zaposlili so novo sekretarko tajnico ♪
- sekretárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na sekretarje: sekretarske dolžnosti, funkcije / sekretarske volitve ♦ jur. njegov sekretarski mandat je potekel ♪
- sekretárstvo -a s (ȃ) funkcija sekretarja: odpovedati se sekretarstvu ♪
- sekretêr -ja m (ȇ) omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje: kupiti sekreter; predal sekreterja ♪
- séks -a m (ẹ̑) spolnost: seks je osrednji problem njegove proze / ljubezen in seks ∙ skupinski seks skupinsko spolno izživljanje; neskl. pril.: pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska ♪
- seksagezimálen -lna -o prid. (ȃ) mat. ki ima za osnovo število šestdeset: seksagezimalni sistem; seksagezimalna delitev ♪
- seksapílen -lna -o prid. (ȋ) žarg. spolno privlačen: seksapilna igralka ♪
- séksati -am nedov. (ẹ̑) žarg. spolno občevati ♪
- séksi prid. neskl. (ẹ̑) žarg. spolno privlačen: je majhna in ne preveč seksi; seksi dekle / ima seksi noge ♪
- seksológ -a m (ọ̑) strokovnjak za seksologijo: kongres seksologov ♪
- seksologíja -e ž (ȋ) veda, ki raziskuje človekovo spolnost: ukvarjati se s seksologijo ♪
- seksolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na seksologijo: seksološka študija / seksološka vzgoja spolna vzgoja ♪
- séksta -e ž (ẹ̑) muz. interval v obsegu šestih diatoničnih stopenj: zaigrati seksto; mala v obsegu štirih celih tonov, velika seksta v obsegu štirih celih tonov in poltona // šesta diatonična stopnja glede na dani ton ♪
- sekstánt -a m (ā á) astr. priprava za merjenje višine nebesnih teles nad obzorjem in kotnih razdalj med njimi: meriti s sekstantom ♪
- sekstét -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz šestih instrumentalistov ali pevcev: nastop seksteta / godalni, pevski sekstet // skladba za tak ansambel: zbirka sekstetov ♪
101 126 151 176 201 226 251 276 301 326