Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (22.464-22.488)



  1.      mŕzel  -zla -o [ǝ] prid. () 1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke // ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo // ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi 2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna 3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost // nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek 4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča ● mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenostagr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0° C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip mŕzlo prisl.: mrzlo gledati, reči; perilo se mrzlo lepi h koži; ob teh besedah ga je mrzlo spreletelo / v povedni rabi: ob vodi je bilo ledeno mrzlo; bilo je mrzlo, da bi se mu skoraj zanohtalo ◊ etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta; sam.: upadli obrazi so izražali nekaj mrzlega; ne smete piti nič mrzlega; hraniti na mrzlem
  2.      mrzéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star., z dajalnikom biti zoprn: ves svet mu je mrzel; zabave so mu do skrajnosti mrzele / muh je bilo toliko, da mu je mrzelo gledati se mu je gabilo, gnusilo
  3.      mŕzkost  -i ž (ŕ) knjiž. zoprnost: razkrila ga je v vsej njegovi mrzkosti // redko odpor, velika nenaklonjenost: zdaj je gledal na stvar z mrzkostjo
  4.      mrzlák  -a m (á) knjiž., ekspr. hladen, brezčustven človek: dolgočasen mrzlak
  5.      mŕzlica  -e ž () 1. drgetanje (mišic) z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in trese ga mrzlica; bolnik dobi, ima mrzlico; huda mrzlica // poljud. bolezen z občasnimi napadi mrzlice, strok. malarija: zatirati mrzlico z izsuševanjem močvirij / močvirska mrzlica 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom velika živčna napetost, vznemirjenje: ves čas pred odhodom je bilo čutiti nekako mrzlico; premagati govorniško mrzlico tremo / potovalna mrzlica / neprestano živi v razburljivi mrzlici 3. ekspr., s prilastkom povečano zanimanje za kako dejavnost ali njeno veliko povečanje: investicijska mrzlica; naftna mrzlica; novoletna nakupovalna mrzlica; vesoljska mrzlica / zlata mrzlica povečano iskanje zlatamed. intermitentna mrzlica pri kateri temperatura zelo niha; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; povratna mrzlica bolezen, pri kateri se napadi mrzlice in vročine pojavljajo v vedno milejši obliki in daljših presledkih; rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; senena mrzlica bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; seneni nahod
  6.      mŕzličavost  -i ž () mrzličnost: mrzličavost ga je zelo oslabila / mesta se je polotila mrzličavost / v mrzličavosti so čakali, kaj se bo zgodilo
  7.      mŕzličen  -čna -o prid. () nanašajoč se na mrzlico: mrzlični bolniki / mrzlični spanec; mrzlične blodnje / lotil se ga je mrzličen nemir; mrzlično razpoloženje / mrzlične priprave za skoke; mrzlično iskanje umetnin / dogodki so se razvijali z mrzlično naglico z zelo veliko mŕzlično prisl.: mrzlično brskati po predalu; mrzlično se oboroževati; oči so se ji mrzlično svetile
  8.      mŕzličnost  -i ž () stanje, značilnost mrzličnega: v mrzličnosti se mu je kričanje zdelo kakor halucinacija / mrzličnost kretenj / kuharice so z mrzličnostjo pripravljale kosilo
  9.      mrzlíkast  -a -o prid. (í) redko nekoliko mrzel: mrzlikast jesenski dan / pihal je mrzlikast veter
  10.      mrzlína  -e ž (í) redko mrzlota: čutiti mrzlino orošenega stekla / v celico je silila vlažna mrzlina mraz, hlad / mrzlina srca
  11.      mrzlo...  prvi del zloženk nanašajoč se na mrzel: mrzlosrčen, mrzlovoden
  12.      mrzlokŕven  -vna -o prid.) 1. zool. pri katerem je toplota krvi odvisna od temperature okolice: mrzlokrvne živali 2. ekspr. hladen, brezčustven: mrzlokrvna ženska ◊ vet. mrzlokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo; hladnokrvni konj
  13.      mŕzlost  -i ž () knjiž. mrzlota: mrzlost vode / mrzlost besed
  14.      mrzlôta  -e ž (ó) lastnost, značilnost mrzlega: mrzlota snega, vode / mrzlota mesečine / zastar. zapadel je sneg in zavladala je mrzlota mraz, hlad / mrzlota besed, pogleda / hotel je zlomiti ponosno mrzloto in napuh v njej
  15.      mrzlôten  -tna -o prid. (ó) 1. nekoliko mrzel: mrzloten veter, zrak / mrzlotni kraji 2. nanašajoč se na mraz ali mrzloto: mrzlotni dražljaji / mrzlotna obdelava
  16.      mrzlovôden  -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na mrzlo vodo: mrzlovodno tuširanje ♦ rib. mrzlovodni akvarij akvarij za mrzlovodne ribe; zool. mrzlovodne ribe ribe, ki živijo v vodah zmerno toplega in hladnega podnebnega pasu
  17.        medm. () posnema glas goveda: krava je mukala: mu, mu(uu); sam.: pog., ekspr. zmerjali so ga, on pa še mu ni rekel prav nič
  18.      múc  -a m () ljubk. maček: muc leži na peči; bel muc / pri klicanju muc, muc, pridi sem ∙ ekspr. kuhinjski muc kdor (rad) pomaga v kuhinji in ima od tega koristi
  19.      múci  ž neskl. () ljubk. mačka: si kje videl našo muci / pri klicanju muci, muci, pridi sem
  20.      múcika  -e ž () 1. ljubk. mačka: igrati se z muciko 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: v mestu je spoznal nekaj razvajenih mucik / kot nagovor te zebe, mucika
  21.      mucín  -a m () biol. glavna sestavina sluza; sluznina: mucin v slini, želodčnem soku
  22.      múcka  -e ž () 1. ljubk. mačka: mucka čepi na peči in prede; mucke se igrajo na dvorišču / okrog mačke je bilo pet (mladih) muck 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska ali otrok: kakšno (ljubko) mucko ima / kot nagovor te zebe, mucka 3. nav. mn., pog. socvetje v obliki podolgovate kepice; mačica: vrba že odganja mucke // vejica s takim socvetjem: dati mucke v vazo 4. pog. kosem, kosmič, svaljek: v črnilniku so se nabrale mucke; krpa ne pušča muck; pomesti prah in mucke izpod postelje 5. otr. strdek smrklja (v nosu): vzeti mucko iz nosa
  23.      múckanje  -a s () glagolnik od muckati se: preprečevati muckanje volnene jopice / zadosti je muckanja
  24.      múckast  -a -o prid. () 1. ekspr. ki se (rad) ljubkuje: njegovo dekle je muckasto / muckast otrok 2. pog. na katerem se delajo, nabirajo kosmi, kosmiči, svaljki: muckasta jopica
  25.      múčen  -čna -o prid., múčnejši (ú ū) 1. ki zaradi neprimernosti povzroča veliko zadrego, napetost: pretrgati mučen molk; prepir je bil za nevtralnega opazovalca zelo mučen / zaiti v mučen položaj; sam ni vedel, kako bi rešil to mučno zadevo / odgovor je napravil mučen vtis zelo neprijeten 2. ki povzroča veliko neugodje, trpljenje: mučni spomini; vztrajal je v mučni legi, da bi vse videl; zaradi slabotnosti ne bi prenesla mučnega izpraševanja / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / življenje je občutil kot mučno breme hudo, težko // poln težav, trpljenja: pripravljal mu je mučne dneve; mučno življenje 3. ki zahteva dosti napora, truda, potrpljenja: začel se je najbolj mučen del poti; od mučnega gledanja so se mu oči solzile; mučno ponavljanje; dolgo, mučno reševanje múčno 1. prislov od mučen: mučno ponavljati; čas se je mučno vlekel 2. ekspr., v povedni rabi izraža neprijetnost česa: mučno je bilo gledati, kako vse propada; mučno je govoriti o teh stvareh // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: mučno mu je bilo, ko so ga vsi gledali in izpraševali

   22.339 22.364 22.389 22.414 22.439 22.464 22.489 22.514 22.539 22.564  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA