Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (21.714-21.738)



  1.      mineralóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mineralogijo: geološka in mineraloška sestava naše zemlje / mineraloška zbirka / mineraloške raziskave
  2.      minêrec  -rca m () žarg., voj. miner: v enoti so bili preizkušeni minerci
  3.      minêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na minerje ali miniranje: minerski oddelek je bil vsako noč na progi / minerski tečaj / minersko kladivo, orodje
  4.      minévati  -am nedov. (ẹ́) 1. časovno se odmikati: dnevi minevajo / čas je hitro mineval 2. izraža približevanje prenehanju obstajanja: dan je že mineval, ko so končali; že tretje leto mineva, odkar je odšel / nevihta mineva ponehava / ko sonce posije, rosa mineva 3. nav. 3. os., ekspr. izraža približevanje prenehanju telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: navdušenost, dobra volja ga mineva 4. nar. kvariti se, uničevati se: ostanki lesa so minevali na dežju 5. preh., knjiž. iti, hoditi mimo (in naprej): vojaki so molče minevali ljudi ● pot jim je hitro minevala zdelo se jim je, da traja malo časa; nar. zdaj rože že minevajo prenehavajo cveteti
  5.      míni  prid. neskl. () pog. 1. navadno v zvezi s krilo, obleka, plašč zelo kratek: plašč je mini; mini krilo / mini moda 2. zelo majhen: lokal je prav mini; mini kuhinja / težave niso ravno mini ● mini golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja
  6.      miniatúra  -e ž () 1. zelo natančno, podrobno izdelana slika majhnega formata, zlasti portret: izdelovati, slikati miniature; miniature na porcelanu; zbirka slik in miniatur / portretna miniatura / portretirati koga v miniaturi in naravni velikosti 2. predmet, izdelek, ki ima v primeri z istovrstnim, običajnim zelo majhne razsežnosti: kupuje miniature kipov; s stolpa se vidijo avtomobili kot miniature / črtica je miniatura iz vsakdanjega življenja / izdelovati domače orodje v miniaturi // knjiž. kratko umetniško delo: glasbena, plesna miniatura; poleg pesnitev ima tudi lirske miniature; ciklus klavirskih miniatur 3. um. (majhna) slika kot okras srednjeveškega rokopisa, navadno ob inicialki: miniature v rokopisu so dobro ohranjene; razprava o srednjeveških miniaturah ◊ šah. partija, končana v največ dvajsetih potezah
  7.      miniatúren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na miniaturo: v medaljonu nosi miniaturno fotografijo; miniaturno orodje ∙ pog. podaril ji je miniaturnega Prešerna miniaturno izdajo Prešernovih pesmi 2. ekspr. zelo majhen: ti koščki torte so miniaturni; imamo miniaturno predsobo / miniaturna državica ◊ fot. miniaturna kamera kamera s filmskim trakom širine do 16 mm; um. miniaturno slikarstvo; zal. miniaturna izdaja knjige izdaja zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm
  8.      miniaturizácija  -e ž (á) publ. zmanjševanje dimenzij česa, zlasti priprav, naprav: miniaturizacija elektronskih naprav; današnja stopnja miniaturizacije / aparat je zdaj zaradi miniaturizacije za polovico cenejši
  9.      mínibus  -a m () žarg. avtobus za prevoz manjšega števila oseb: podjetje ima svoj minibus
  10.      mínica 2 -e ž () zool., v zvezi zlata minica hrošč bleščeče rumenkasto zelene barve, ki se hrani s cvetnim prahom, Cetonia aurata: pikapolonice in zlate minice
  11.      mínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na minij: rdeč minijev prah ♦ obrt. minijev kit kit, ki mu je dodan minij
  12.      minimálen  -lna -o prid. () najmanjši, najnižji, ki je še dovoljen, zadosten ali mogoč, ant. maksimalen: to je minimalni program društva; minimalna in maksimalna doza zdravila; ne odstopi od minimalnih zahtev // ekspr. zelo majhen, nizek: odkup sadja je zdaj minimalen; ne skrbite, stroški bodo minimalni / imeti minimalne možnosti za delo; minimalna prednost ◊ ekon. minimalni osebni dohodek najnižji osebni dohodek, ki se zagotavlja z družbenimi sredstvi vsakemu zaposlenemu; mat. minimalna vrednost funkcije; meteor. minimalni termometer termometer, ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času minimálno prisl.: minimalno izkoriščen stroj
  13.      minimalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. zmanjšati do najmanjše mogoče mere: minimalizirati porabo tekočih goriv
  14.      minimálke  -málk ž mn. () pog. zelo kratke kopalne hlače, navadno moške: na sebi je imel samo minimalke
  15.      mínimum  -a tudi -ima m () 1. najmanjša količina, mera, ki je še dovoljena, zadostna ali mogoča, ant. maksimum: doseči, zahtevati minimum; dijak nima potrebnega minimuma znanja; pravilnik določa minimum in maksimum članov v odboru // ekspr. zelo majhna mera: zahtevati vsaj minimum discipline, reda / omejiti, skrčiti porabo do minimuma, na minimum 2. pog., v prislovni rabi najmanj, vsaj: po tej cesti moraš voziti minimum trideset kilometrov na uro ◊ biol. toplotni minimum najnižja temperatura, pri kateri organizem še živi; meteor. minimum področje, kjer je pogosto nizek zračni pritisk; soc. eksistenčni ali življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva
  16.      minírati  -am nedov. in dov. () 1. razstreljevati kaj z minami, eksplozivom: minirati skale, zidove; zdaj minirajo v predoru // polagati, nastavljati mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje: minirati most, progo / ladjo so minirali saboterji 2. publ. delati, povzročati, da kaj ne doseže svojega cilja, namena: minirati pogajanja, pogovore / take ideje minirajo državno ureditev miníran -a -o: vas je bila minirana in požgana
  17.      ministránt  in ministrànt -ánta m, im. mn. tudi ministrántje (ā á; á) v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih, strežnik: ministrant je pozvonil, maša se je začela; duhovnik in ministranti
  18.      ministrántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ministrante: ministrantska obleka / ministrantski zvonček
  19.      ministríranje  -a s () glagolnik od ministrirati: učiti se ministriranja
  20.      ministrovánje  -a s () glagolnik od ministrovati: odpovedati se ministrovanju; za časa njegovega ministrovanja
  21.      minístrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na ministre: ministrski odloki / ministrsko zasedanje / ministrski predsednik; ministrski svet v nekaterih državah najvišji upravno-politični organ, ki ga sestavljajo ministrski predsednik in ministri
  22.      minístrstvo  -a s () v nekaterih državah najvišji organ za določeno področje državne uprave: ministrstvo je imenovalo svojega predstavnika / pravosodno ministrstvo; ministrstvo za notranje, zunanje zadeve / sestanek je bil na ministrstvu za informacije
  23.      miníti  mínem dov., miníl stil. mínil miníla ( ) 1. časovno se odmakniti: od takrat sta minili dve leti / polnoč je že minila; ekspr. večer mu je minil, da sam ni vedel kdaj 2. izraža prenehanje obstajanja: čakali so, da bo noč minila; vojna je minila se je končala / ekspr. ta ljubezen je samo igra, ki mine je minljiva / bolečina bo kmalu minila prenehala; čakati, da nevarnost mine; to bo minilo samo od sebe prenehalo; star. privid je minil izginil 3. nav. 3. os. izraža prenehanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, slaba volja ga je minila; zaspanost jo je v hipu minila / brezoseb., ekspr. jih bo že minilo 4. nar. pokvariti se, uničiti se: skoraj ves krompir je minil; leseni pod je že precej minil; slama bo na dežju minila 5. preh., knjiž. iti mimo (in naprej): minili so mestno obzidje; srečno miniti nevarne čeri / minil ga je, ne da bi ga bil pozdravil ● ekspr. minili so časi, ko si lahko delal, kar si hotel ne moreš, ne dovolimo ti več delati, kar hočeš; ekspr. ne mine dan, da ne bi prišel vsak dan pride; nar. jagode so letos že minile letos ne rodijo več; ekspr. zdelo se ji je, da ta noč ne bo nikoli minila da traja zelo dolgo časa; knjiž. pot ji je minila v pričakovanju srečanja med potjo je premišljevala o srečanju; ekspr. nobena prireditev ne mine brez nje pri vsaki prireditvi sodeluje; udeleži se vsake prireditve; nar. kmalu bi minila od lakote, strahu umrla; ekspr. vse pride, vse mine; prim. minuli
  24.      minjón  -a m (ọ̑) gastr. majhna slaščica iz biskvitnega testa, oblita navadno s čokolado: delati, jesti minjone; servirati minjone v papirnatih posodicah
  25.      mínk  -a m () zool. ob vodah živeča severnoameriška kuna, ki daje dragoceno krzno, Mustela vison: loviti minke; krzno minka

   21.589 21.614 21.639 21.664 21.689 21.714 21.739 21.764 21.789 21.814  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA