Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (21.189-21.213)



  1.      mèdstrokóven  -vna -o prid. (-ọ̄) nanašajoč se na več strok: medstrokovni odbor
  2.      medtém  in medtèm prisl. (ẹ̑; ) izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku: malo posedi, jaz pa bom medtem skuhala kavo; dolgo te ni bilo, medtem se je marsikaj spremenilo medtém ko in medtèm ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku: medtem ko ga oblači, mu daje zadnje nasvete // za poudarjanje nasprotja, različnosti med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka: oni dobijo bel kruh, medtem ko mi samo črnega / publ.: medtem ko je lani razstavljalo devet držav, jih bo letos trideset; avstrijski nacionalizem je pomagal nemštvu, medtem ko je slovanske narode zatiral slovanske narode pa zatiral
  3.      medúzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na meduze: meduzna jajčeca / meduzna generacija spolni rod ožigalkarjev
  4.      mêdved  -éda mẹ́) 1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami: medved brunda, lomasti, ekspr. hlača po gozdu; medved se je postavil na zadnje noge; ujeti medveda; medved v brlogu; lov na medvede; močen kakor medved; hodi kot medved / medved pleše; voditi medveda po svetu 2. igrača, ki predstavlja medveda: kamor gre, nese s seboj svojega medveda 3. ekspr. močen, okoren, navadno dobrodušen človek: zanimiv par sta, ona drobižek, on pa tak medved / ne bodi no tak medved ● ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš; pog. tristo (kosmatih) medvedov, kako si trmast izraža podkrepitev trditve; pog. tolkel sem kot tristo medvedov zelo, močnoastr. Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; Veliki medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; film. zlati medved priznanje za najboljši film zahodnoberlinskega festivala; pal. jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; zool. beli ali severni medved ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Ledenega morja, Thalarctos maritimus; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; rjavi medved ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; sivi medved grizli
  5.      medvédar  -ja m (ẹ̑) 1. nekdaj kdor vodi po svetu dresiranega medveda in nastopa z njim: v vas je prišel popotni medvedar 2. lov. lovec na medvede: izkušen medvedar ◊ lov. pes, izučen za lov na medvede
  6.      medvédek  -dka m (ẹ̑) 1. manjšalnica od medved: razposajen medvedek; medvedka in medvedki / otr. v živalski vrt greva gledat medvedke medvede 2. igrača, ki predstavlja medveda: za rojstni dan je otrok dobil medvedka; igrati se z medvedkom 3. nav. mn. najmlajši član taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo precej medvedkov in čebelic ◊ zool. medvedek vrečar medvedu podoben rastlinojedi avstralski sesalec, Phascolarctus cinereus
  7.      medvédina  in medvedína -e ž (ẹ̑; í) 1. medvedja koža: odeti se z veliko medvedino 2. medvedje meso: razpadajoča medvedina
  8.      medvédji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na medvede: medvedji kožuh; medvedja šapa; medvedje brundanje / medvedji brlog / njegovi medvedji koraki; imel je medvedjo moč; fantovo medvedje obnašanje okorno, nerodnoekspr. napraviti komu medvedjo uslugo napraviti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi; poljud. medvedji parkeljci ali medvedje tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva medvédje prisl.: medvedje je zagodrnjal; prav po medvedje se je prestopal; medvedje močen
  9.      medvédjica  -e ž (ẹ̑) zool. morski sesalec, ki živi v Sredozemskem in Jadranskem morju, Monachus albiventer
  10.      medvédnica  -e ž (ẹ̑) medvedji brlog: medved je prišel iz medvednice
  11.      medvédov  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje 3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške ● poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen
  12.      mèdvérski  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na več veroizpovedi, ver: medverski razgovori / medverska organizacija, šola
  13.      medvládje  -a s () stanje v državi po prenehanju dotedanje vlade, oblasti in pred začetkom nove: nastopilo je medvladje / to se je zgodilo v medvladju; pren. medvladje v našem kulturnem življenju
  14.      medvôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na čas med vojno: v novelah je obravnavana snov iz predvojne in medvojne dobe; pomanjkanje v medvojnih letih / medvojne naloge; medvojno in povojno družbeno dogajanje // nanašajoč se na čas med prvo in drugo svetovno vojno: raziskovati medvojno literarno ustvarjanje
  15.      mèdvŕsten  -tna -o prid. (-) ki je, obstaja med vrstami: medvrstni posevki / medvrstna razdalja
  16.      mèdzóben  -bna -o prid. (-ọ̄) ki je, obstaja med zobmi: medzobni prostor ♦ lingv. medzobni soglasnik soglasnik, ki se tvori s konico jezika ob sekalcih
  17.      mefístovski  -a -o prid. () tak kot pri Goethejevem Mefistu: mefistovski pogled, smeh / nositi mefistovsko bradico koničasto, črno, navadno kratko mefístovsko prisl.: mefistovsko se smejati
  18.      méga...  prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na milijon: megacikel, megaohm
  19.      mégacíkel  -kla m (ẹ̑-) fiz., rad., navadno v zvezi megacikel na sekundo enota za merjenje frekvence, 1,000.000 ciklov na sekundo
  20.      megafón  -a m (ọ̑) 1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon 2. redko zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti, ampak vest družbe
  21.      megalít  -a m () arheol. prazgodovinsko nagrobno znamenje v obliki velikega kamna: proučevati obliko, velikost megalitov / dolmen je sestavljen navadno iz megalitov
  22.      megalítski  -a -o prid. () nanašajoč se na megalit: megalitski spomeniki / megalitski grobovi / megalitska kultura materialna kultura mlajše kamene in bronaste dobe s središči v zahodni in severni Evropi
  23.      megalomán  -a m () nav. ekspr. kdor ima velike, v danih razmerah težko izvedljive načrte: nekateri megalomani hočejo podreti in na novo zazidati cele mestne četrti // kdor ima o sebi pretirano dobro mnenje in se poveličuje: domišljav megaloman
  24.      megalománski  -a -o prid. () nanašajoč se na megalomane ali megalomanijo: megalomanski politik / zamisli tega gospodarstvenika so megalomanske
  25.      megalománstvo  -a s () redko megalomanija: taka zamisel je za naše razmere megalomanstvo

   21.064 21.089 21.114 21.139 21.164 21.189 21.214 21.239 21.264 21.289  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA