Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (19.914-19.938)


  1.      lés  -á stil. -a m (ẹ̑) 1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago; les poka, strohni, se suši; impregnirati les; sekati, skobljati, žagati les; škodljivci uničujejo les; uporabljati les za izdelavo orodja; vrezati črke v les; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les; les je grčav, mehek, trd; kos lesa; lastnosti, struktura lesa; obdelava, predelava lesa; vrste lesa; kip je iz lesa; palice iz različnega lesa iz različnih vrst lesa; grče, razpoke v lesu; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; rezbariti v lesu iz lesa / mn.: eksotični lesovi vrste eksotičnega lesa; lesovi svetle barve 2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo: izvažati les; spravljati les iz gozda; spuščati les po drči; delavci zlagajo les; kubični meter lesa; skladovnice lesa na žagi; trgovina z lesom / gradbeni les za gradnje ali za pomožne konstrukcije; stavbni les za lesene konstrukcije v stavbi; tesani, žagani les; les za kurjavo 3. redko gozdna drevesa, gozdno drevje: posekati les in ga pripraviti za žago; pridelovanje drobnega lesa; sečnja lesa / tak les raste povsod tako drevo, tak grm; goji topolov les topolovo drevje 4. nav.mn., knjiž. gozd: les šumi; veter je bučal skozi lesove; iti po drva v les; mračni lesi / les zarašča pašnike ● žarg., um. umetnik tokrat razstavlja samo les umetniške izdelke iz lesa; on je iz drugačnega lesa kot jaz (po naravi) drugačen; pog., ekspr. biti (malo) čez les čudaški, neumen; vznes. Kristus visi razpet na lesu v krščanskem okolju na križu; gostinska soba je vsa v lesu stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa v krščanskem okolju vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo; nar. gadov les grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; nar. pasji ali volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; star. popotni les popotna palica ◊ agr. rastni, rodni les; bot. božji les zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; gozd. črni les les iglastega drevja; okrogli les ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; pozni les gostejša plast lesa v letnici; prodati stoječi les ali les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana; kem. suha destilacija lesa; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mehki, trdi les; tehnični les ves les razen drv; pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; vezani les vezane in panelne plošče; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino; teh. celulozni les za pridobivanje celuloze ♪
  2.      lês  prisl. (é) 1. nar. sem, semle: ne more priti les / kot poziv les pojdi 2. v medmetni rabi, kot klic govedu na levo!: sivka, les / les (k) sebi ♪
  3.      lésa  -e ž (ẹ́) 1. preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji: stara lesa škriplje; odpreti, odriniti leso; zapri leso za seboj, da ne bodo krave ušle / iti skozi leso 2. priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena: potegniti leso iz sušilnice; razgrniti hruške na leso; polne lese bučnic, krhljev / sušilna lesa 3. plot, ograja, navadno spletena iz šibja, protja: napraviti okrog staje leso; ograditi pašnik z leso ♦ agr. zasenčiti posevek v drevesnici z leso s steno, spleteno iz šibja, protja ♪
  4.      lésarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lesarje ali lesarstvo: gozdarska, lesarska in lovska zbirka / lesarski delovodja ♪
  5.      lésarstvo  -a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabavo, obdelavo, predelavo lesa: vprašanje gozdarstva in lesarstva ♪
  6.      lésica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od lesa: zapreti lesico / lese in lesice s sadjem ♪
  7.      lèsk  léska in lêska in lésk -a m (ȅ ẹ̄, ē; ẹ̑) 1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe: dati, vrniti parketu lesk; pohištvo je izgubilo lesk; odvzeti tkanini lesk; moten lesk; lesk mineralov / kovinski, svileni lesk; lesk las, oči; lesk orožja / oči se svetijo v vlažnem lesku; lesk v očeh odbijanje svetlobe; pren., ekspr. lesk njegove hrabrosti še ni potemnel ♦ les., tekst. medli, visoki lesk 2. ekspr. razkošje, sijaj: omamil jih je z zunanjim leskom; lesk palač; lesk in blesk ♪
  8.      léska  -e ž (ẹ́) grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami: po gmajni rastejo leske; upogibal je lesko, da bi dosegel lešnike; urezati si v leski palico v leskovem grmu / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah / pog. obroči iz leske leskovega lesa ♦ agr. debeloplodna leska; vrtn. rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus avellana atropurpurea; turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna ♪
  9.      lêskaj  prisl. (é) nar. dolenjsko sem, semle: pridi malo leskaj ♪
  10.      leskèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) zastar. bleščeč, lesketajoč se: leskeči zlatniki; leskeče oči / vlakna so leskeča in gladka ♪
  11.      lesketánje  -a s (ȃ) glagolnik od lesketati se: lesketanje morja; lesketanje oči / lesketanje zvezd ♪
  12.      lesketàv  -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. bleščeč, lesketajoč se: lesketava gladina; lesketave oči / dvorane z lesketavim pohištvom / lesketava domislica; lesketavo obilje metafor ♪
  13.      leskôten  -tna -o prid. (ó) knjiž., redko bleščeč, lesketajoč se: leskotni ščiti in meči / lanena vlakna so leskotna ♪
  14.      léskov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lesko: leskov les; leskove veje / odrezati leskovo palico, šibo / leskov nasad / leskove mačice ∙ ekspr. namazati otroka z leskovo mastjo, leskovim oljem natepsti z leskovo palico, šibo; natepsti sploh ♪
  15.      lésnat  -a -o prid. (ẹ̑) 1. bot. ki ima olesenelo steblo: lesnate in zelnate rastline 2. star. gozdnat: lesnati vrhovi hribov ♪
  16.      lesnàt  -áta -o in lésnat -a -o prid. (ȁ ā; ẹ̑) ki vsebuje trda celulozna vlakna: odstraniti zelenjavi lesnate dele; redkvice so stare in lesnate ♪
  17.      lesníka  -e ž (í) samorasla, necepljena jablana ali njen sad: posekati lesniko; drobne, trpke lesnike; krivenčasta lesnika na gmajni // slabš. slabo, drobno jabolko sploh: kdo bo jedel te lesnike ∙ ekspr. ugrizniti v lesniko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega ♪
  18.      lésno...  prvi del zloženk (ẹ̄) nanašajoč se na lésen: lesnoindustrijski, lesnoobdelovalen ♪
  19.      lésnoindustríjski  -a -o prid. (ẹ̄-ȋ) nanašajoč se na lesno industrijo: lesnoindustrijski kombinat; lesnoindustrijsko podjetje / lesnoindustrijski tehnik išče službo ♪
  20.      lésnopredeloválen  -lna -o prid. (ẹ̄-ȃ) nanašajoč se na predelovanje lesa: lesnopredelovalna industrija / nekaj učencev se je odločilo za lesnopredelovalno stroko ♪
  21.      leso...  ali léso... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na les m: lesorez, lesostrugar, lesovrt ♪
  22.      lesoníten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lesonit: lesonitna tla / lesonitne plošče vlaknene plošče ♪
  23.      lesoréz  -a m (ẹ̑ ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo: na razstavi bo grafik praktično demonstriral lesorez // odtis v tej tehniki: razstava lesorezov ♪
  24.      lesorézen  -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) nanašajoč se na lesorez: lesorezni postopek; lesorezno orodje / lesorezne knjižne ilustracije; lesorezna mapa s partizanskimi motivi ♪
  25.      lesovína  -e ž (í) 1. papir. lesna vlakna, pridobljena iz lesa z brušenjem: uporabljati lesovino za izdelavo kartona; tovarna lesovine; les za lesovino / bela lesovina iz lesa, ki ni bil prej obdelan s paro ali kemikalijami 2. redko lesna snov, les: trhla lesovina v vratih se je zdrobila ♪

   19.789 19.814 19.839 19.864 19.889 19.914 19.939 19.964 19.989 20.014  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA