Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (1.939-1.963) 
- konsénz -a m (ẹ̑) knjiž., redko soglasje, privolitev: konsenz strokovnjakov ♦ jur. pogodbeni konsenz soglasje pogodbenih strank o glavnih delih pogodbe ♪
- konserva ipd. gl. konzerva ipd. ♪
- konservatívec in konzervatívec -vca m (ȋ) 1. v nekaterih deželah član konservativne stranke: voditelj angleških konservativcev ♦ polit. pripadnik konservativne, nazadnjaške stranke, desničar 2. ekspr. kdor ima nesodobne, zastarele nazore: v teh stvareh je pravi konservativec ♪
- konservatíven in konzervatíven -vna -o prid., konservatívnejši in konzervatívnejši (ȋ) 1. ki izhaja iz konservativizma: konservativna miselnost; prevladovalo je konservativno stališče / liberalni mladoslovenci in konservativni staroslovenci; konservativna stranka // v nekaterih deželah nanašajoč se na konservativno stranko: podprli so ga konservativni poslanci 2. nav. ekspr. nesodoben, zastarel: ima konservativne nazore o vzgoji / glede mode je zelo konservativna ◊ med. konservativno zdravljenje zdravljenje, pri katerem se skuša ohraniti ali obnoviti
okvarjeni del telesa konservatívno in konzervatívno prisl.: bil je konservativno usmerjen ♪
- konservativízem in konzervativízem -zma m (ȋ) 1. ekonomska in politična miselnost, nastala v obdobju meščansko-demokratičnih revolucij, ki teži po ohranitvi stare družbene ureditve: začetki konservativizma / konservativizem v notranji politiki / liberalizem in konservativizem 2. nav. ekspr. lastnost, značilnost konservativnega: konservativizem njegovih nazorov / konservativizem v umetnosti ♪
- konservatívnost in konzervatívnost -i ž (ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost konservativnega: konservativnost takratnih predpisov / konservativnost pri vzgoji / odbijala jo je njegova konservativnost ♪
- konservatízem in konzervatízem -zma m (ȋ) konservativizem: politična aktivnost je bila usmerjena proti konservatizmu in mračnjaštvu / konservatizem in liberalizem / estetski konservatizem ♪
- konservátor tudi konzervátor -ja m (ȃ) uslužbenec spomeniškega varstva z visoko izobrazbo, ki raziskuje kulturne spomenike in skrbi za njihovo vzdrževanje: posvetovanje konservatorjev in restavratorjev; prim. konzervator ♪
- konservatórij -a m (ọ́) v nekaterih deželah šola srednje, višje ali najvišje stopnje za glasbeno umetnost: obiskuje konservatorij; bil je profesor na konservatoriju ♪
- konservatoríst -a m (ȋ) v nekaterih deželah dijak, slušatelj konservatorija: poslušali so produkcije konservatoristov / diplomiran konservatorist ♪
- konservatorístka -e ž (ȋ) v nekaterih deželah dijakinja, slušateljica konservatorija: konservatoristka je pravkar končala vaje ♪
- kónusen -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na konus, stožčast: pločevino zvariti v cilindrični ali konusni obliki ♪
- konvéksen -sna -o prid. (ẹ̑) izbočen, izbokel: zrcalo je konveksno / konveksne ploskve ♦ fiz. konveksne ali zbiralne leče leče, ki so ob robu tanjše kot na sredini; geom. konveksni kot kot, večji od 180° in manjši od 360°; konveksna funkcija funkcija, katere slika je glede na koordinatni sistem konveksna ♪
- kopáti se -ám se nedov. (á ȃ) knjiž. kopičiti se, grmaditi se: izza gor so se kopali oblaki ♪
- kopíčkati se -am se nedov. (ȋ) ekspr. prekopicevati se, prevračati se: kopičkal se je po postelji ♪
- kopjenósec -sca m (ọ̑) nekdaj vojak, oborožen s kopjem: antični kip kopjenosca ♪
- korenjáčiti se -im se nedov. (á ȃ) ekspr. delati se velikega, močnega: spet se korenjači ♪
- korêselj -slja m (é) zool. manjša, krapu podobna sladkovodna riba, Carassius carassius: loviti koreslje ♪
- koristonôsen -sna -o prid. (ó ō) zastar. dobičkonosen, koristen: koristonosna živina; ta posestva so bila manj koristonosna ♪
- kórpusen -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na korpus 1: korpusno področje / korpusni general ♪
- kósati se -am se nedov. (ọ̑) 1. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: kosati se s kom pri delu, v delu; ekspr. kar kosale so se, katera bo povedala prva tekmovale / kosati se med seboj 2. nav. ekspr., z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: v pridnosti se lahko kosa z njim; glede padavin se jesen kosa s pomladjo / letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim primerjati // pojavljati se, nastopati v enaki meri: tu se natančnost kosa s točnostjo opisov 3. ekspr., redko boriti se, spopadati se: parnik se
je kosal z viharjem / sovraštvo se kosa z ljubeznijo ♪
- kósec 1 -sca m (ọ̄) manjšalnica od kos1: kosci stekla / razrezati na drobne kosce ∙ ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno ♪
- kósec 2 -sca m (ọ̑) zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: v detelji je hreščal kosec ♪
- kôsec -sca m (ó) kdor kosi (travo): kosec kleplje koso ♪
- kósek -ska m (ọ̑) manjšalnica od kos2: mladi koski se bodo kmalu izvalili ♪
1.814 1.839 1.864 1.889 1.914 1.939 1.964 1.989 2.014 2.039