Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (19.214-19.238)



  1.      krvavíčnost  -i ž () med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi; hemofilija: podedovati krvavičnost
  2.      krvávkast  -a -o prid. () ki vsebuje kri: krvavkast izcedek, izmeček; na ustih je imel krvavkasto peno / krvavkast madež // ekspr. rdečkast: krvavkasta svetloba
  3.      krvavo...  ali krvávo... prvi del zloženk () nanašajoč se na krvav: krvavoličen; krvavook
  4.      kŕven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kri: krvni madež; pes teče po krvni sledi / narediti krvno preiskavo / krvno barvilo snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo / zelo vidne krvne žile / krvni sorodnik; krvno maščevanje ● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečahanat. jetrni krvni obtok; krvni obtok gibanje, premikanje krvi v telesu; biol. krvna ploščica; belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; jur. krvno sodstvo; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; krvni serum tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi; izmeriti krvni sladkor količino sladkorja v krvi; krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi; krvna plazma; krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; krvna slika rezultat preiskave belih in rdečih krvničk
  5.      krvník  -a m (í) knjiž. rabelj: delo krvnika / izročiti koga krvniku // ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: krvniki divjajo po deželi; brezdušen, krut krvnik
  6.      krvníški  -a -o prid. () nanašajoč se na krvnike: krvniški posel / krvniški oder
  7.      krvníštvo  -a s () knjiž. rabeljstvo: krvništvo se mu je zastudilo / krvništvo okupatorjev
  8.      krvo...  prvi del zloženk nanašajoč se na kri: krvodajalec; krvoločen; krvotok, krvožilen
  9.      krvodajálec  -lca [c in lc] m () kdor da, daje kri: zbralo se je veliko prostovoljnih krvodajalcev
  10.      krvodajálski  -a -o [ls in s] prid. () nanašajoč se na krvodajalce ali krvodajalstvo: organizirati krvodajalsko akcijo / krvodajalska izkaznica, značka
  11.      krvodajálstvo  -a [ls in s] s () dejavnost krvodajalcev: krvodajalstvo se je v zadnjem času zelo razmahnilo; organizatorji krvodajalstva
  12.      krvolóčen  -čna -o prid., krvolóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoločen lev, tiger; krvoločna čreda volkov; krvoločne zveri // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoločen vladar / krvoločen človek / na obrazu se mu je pojavil krvoločen nasmeh 2. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: napadli so ga krvoločni komarji; sestradane, krvoločne živalice
  13.      krvolóčnež  -a m (ọ̑) nav. ekspr. krvoločen človek: takšnih bojev so se udeleževali brezsrčneži in krvoločneži
  14.      krvolúžen  -žna -o prid. (ū) tisk., v zvezi krvolužna sol sol, ki se uporablja pri jedkanju filma
  15.      krvomóčen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na krvomočnost: krava je postala krvomočna
  16.      krvomóčnost  -i ž (ọ̄) vet. izločanje krvi s sečem, navadno pri govedu: to bolezen spremlja krvomočnost
  17.      krvoskrúnec  -nca m () kdor ima spolne odnose z najožjim (krvnim) sorodnikom: obsojen je bil kot krvoskrunec
  18.      krvoskrúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na krvoskrunce ali krvoskrunstvo: krvoskrunska ljubezen / živeti v krvoskrunskem razmerju
  19.      krvoslédec  -dca m (ẹ̑) lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi: glasen lajež krvosledcev
  20.      krvotóčen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na krvotok: krvotočne motnje / krvotočna rana
  21.      krvotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) biol., navadno v zvezi krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice: obolelost krvotvornih organov
  22.      krvožêljen  -jna -o prid. (é ē) 1. nav. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: krvoželjni komarji 2. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoželjen tiger // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoželjni vojaki
  23.      krvožêljnost  -i ž (é) nav. ekspr. lastnost, značilnost krvoželjnega: krvoželjnost tigrov / slabš. polaščala se ga je krvoželjnost
  24.      krznár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: kučmo in plašč je naročila pri najboljšem krznarju; krznar in usnjar
  25.      krznaríja  -e ž () podjetje, delavnica za krznarsko obrt: odpreti krznarijo / ukvarja se tudi s krznarijo s krznarstvom

   19.089 19.114 19.139 19.164 19.189 19.214 19.239 19.264 19.289 19.314  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA