Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (189-213) 
- sejmarína -e ž (ȋ) pristojbina za prodajni prostor na sejmu: plačati, pobirati sejmarino ♪
- sejmáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. prodajati na sejmu: dolga leta je sejmaril ♪
- sejmárka -e ž (á) ženska oblika od sejmar: zgovorne sejmarke ♪
- sejmárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na sejmarje ali sejem: sejmarski vrvež / sejmarski vozovi; fantje so se gnetli okoli sejmarskih stojnic / moderne sejmarske prireditve ♪
- sejmíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer je, poteka sejem: sejmišče je bilo pred cerkvijo; hodil je po sejmišču in iskal dobro blago / živinsko sejmišče; sejmišče rabljenih avtomobilov; pren., ekspr. literarno sejmišče ♪
- sejmíščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sejmišče: sejmiščni prostori / vesel sejmiščni vrvež ♪
- sejmnína -e ž (ȋ) pristojbina za prodajni prostor na sejmu: plačati, pobirati sejmnino ♪
- sejmováti -újem nedov. (á ȗ) star. sejmariti: sejmoval je po deželi ♪
- sejnína -e ž (ȋ) znesek, ki ga dobi udeleženec seje za nadomestilo, povračilo: izplačati sejnino ♪
- sèk séka m (ȅ ẹ́) redko sekanje, sečnja: za sek določena drevesa ♪
- sèk medm. (ȅ) posnema glas pri udarcu z ostrim predmetom: sek, in poleno se je razpolovilo; sek, sek, se je slišalo iz drvarnice ♪
- séka -e ž (ẹ́) redko sekanje, sečnja: seka starih dreves ♪
- sekáč -a m (á) 1. kdor seka, podira drevesa: sekači so posekali najlepše smreke; najeli so več sekačev; sekači in tesarji // kdor kaj seka sploh: sekač sladkornega trsta; sekač v kamnolomu / mesar sekač 2. orodje za sekanje, izsekavanje: sekač za led; izvijač in sekač // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s sekačem obsekati vejo ◊ vet. velik nož za sekanje roževine na kopitu ♪
- sekáča -e ž (á) dvoročna sekira, navadno za sekanje, podiranje drevja: žage, sekače in klestilniki / mesarska sekača ♪
- sekálce -a s (ā) manjšalnica od sekalo: dleta in sekalca ♪
- sekálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj seka: postal je sekalec drv; sekalec kamna, kovin 2. dletast zob v sprednjem delu čeljusti za sekanje, trganje hrane: izpuliti sekalec; podočnika in sekalci / podaljšani sekalci pri glodavcih ♦ anat. vsak od štirih sprednjih zob v eni čeljusti ♪
- sekálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sekanje: sekalno orodje / sekalni stroj ♦ agr. sekalni kosilnik kosilnik, ki z rezili na ležeči osi kosi, seklja travo, koruznico ♪
- sekálnica -e ž (ȃ) 1. prostor, obrat za sekanje: delati v sekalnici 2. stroj za sekanje: električna sekalnica za meso 3. knjiž. kuhinjska deska: pospravila je z mize kruh in sekalnico ♪
- sekálnik -a m (ȃ) stroj za sekanje: sekalnik pločevine ♦ les. stroj za sekanje manj vrednega tehničnega lesa v sekance ♪
- sekálo -a s (á) 1. priostren kovinski del orodja za sekanje: zasaditi sekalo v tnalo; sekalo krampa, sekire 2. priprava ali orodje za sekanje: dleta in sekala / sekalo za meso, repo ♪
- sékanec -nca m (ẹ̑) nekdaj večji žebelj za okovanje navadno cokel: sekanci so škrtali po kamenju // žebelj brez glavice za pritrjevanje napetnikov: zabiti sekanec v peto ◊ nav. mn., les. enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine ♪
- sékanica -e ž (ẹ̑) gastr. drobno sesekljano ali zmleto, navadno surovo meso z različnimi začimbami: sekanica iz govejega, svinjskega mesa; sekanica za tatarski biftek // omaka iz takega mesa: delati sekanico ◊ les. na obeh koncih odsekana oblica; enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine; sekanec ♪
- sékanje -a s (ẹ́) glagolnik od sekati: sekanje drv; sekira za sekanje mesa / sekanje drevja / sekanje in požiganje suhih vej / sekanje s sabljami ♪
- sékans -a m (ẹ̑) geom., v zvezi sekans kota število, določeno z razmerjem med dolžino hipotenuze in dolžino kotu priležne katete v pravokotnem trikotniku ♪
- sekánta -e ž (ȃ) geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah; sečnica: sekanta elipse, parabole; smer sekante ♪
64 89 114 139 164 189 214 239 264 289 
