Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (18.514-18.538)


  1.      kosmatínec  -nca m (ȋ) 1. ekspr. kosmata žival, navadno medved: kosmatinec je začutil nevarnost in jo je popihal v gozd; spremljal ga je velik kosmatinec / volk kosmatinec // neobrit človek: ta kosmatinec je pa še odgovarjal 2. bot. dlakava rastlina z belimi, rumenimi ali vijoličastimi cveti, Pulsatilla: alpski kosmatinec ♪
  2.      kosmatíti  -ím nedov. (ȋ í) delati kaj kosmato: kosmatiti pletenine; kosmatiti in krtačiti / kosmatiti površino tkanine ♦ teh. na grobo obdelovati površino lesa, kovin kosmatíti se tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini: blago se kosmati / jopica se ji je začela kosmatiti ♪
  3.      kosmìč  -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od kosem: kosmič prediva, vate / krpa ne pušča kosmičev / kosmič surovega masla / sneg je padal v debelih kosmičih 2. nav. mn., v zvezi ovseni kosmič oluščeno in stisnjeno ovseno zrno: zavitek ovsenih kosmičev / jedli so ovsene kosmiče z mlekom ♪
  4.      kosmíčast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kosmič: sladoled je bil grudičast in kosmičast / kosmičast oblak ♦ tekst. kosmičasta preja preja, ki ima zaradi dodanih kosmičev odebeljena mesta; kosmičasto blago blago iz kosmičaste preje kosmíčasto prisl.: kosmičasto rasti ♪
  5.      kosmíčiti  -im nedov. (í ȋ) 1. nav. ekspr. trgati na majhne kosme, nitke: kosmičiti vato 2. kem. izločati majhne delce iz koloidne raztopine ali prah iz plina v obliki kosmičev: kosmičiti vodo kosmíčiti se tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini: blago se kosmiči // redko sprijemati se (v kepe): barva se kosmiči ♪
  6.      kosmína  -e ž (í) nar. 1. dlaka, kocina: srebrne kosmine v bradi; kosmine pod nosom 2. velika, cunjasta snežinka; kosem: z neba so padale kosmine ♪
  7.      kosmínka  -e ž (ȋ) knjiž. velika, cunjasta snežinka; kosem: tla so pokrivale vedno gostejše kosminke ♪
  8.      kosmúljev  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kosmuljo: kosmuljevo grmičje / kosmuljeva mezga ♪
  9.      kosmúljka  -e ž (ȗ) vrtn. okrasna rastlina z dolgimi ozkimi listi, ki se razrašča z živicami, Chlorophytum: gojiti kosmuljko / živikasta kosmuljka ♪
  10.      kósnik  -a m (ọ̑) navt. poševen drog na prednjem delu premca: stal je na kosniku; kosnik jahte ♪
  11.      kosorép  in kosorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) knjiž. ki ima odrezan, prisekan rep: spremljal ga je kosorep pes; kosorepa mačka ♪
  12.      kosorépec  -pca m (ẹ̑) knjiž. žival, navadno pes, ki ima kratko odrezan, prisekan rep: tropa gosposkih psov — kosorepcev / pes kosorepec ♪
  13.      kosorépiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. na kratko rezati, sekati rep: kosorepiti pse ♪
  14.      kósov  -a -o (ọ̑) svojilni pridevnik od kos2: slišala se je le kosova pesem ♪
  15.      kósoven  tudi kosóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) ki je v kosih: kosovni led / kosovni premog; kosovno pohištvo ◊ ekon. kosovna mezda mezda, ki se obračunava glede na število narejenih kosov; trg. kosovno blago blago na kose ♪
  16.      kóst  -í ž (ọ̑) 1. vsak od delov, ki sestavlja okostje človeka in nekaterih živali: zlomiti si kost; lobanja je iz osmih kosti; podolgovata, sploščena, štirioglata kost; prelom kosti; mišice in kosti; na vsako besedo je prežal kakor pes na kost; suha je kot kost in koža zelo / ima krhke, mehke, močne kosti / urezal se je do kosti / pes gloda kost / kupiti meso brez kosti; mozgova kost / čelna, čeljustna kost; dlanske kosti; obraz s poudarjenimi ličnimi kostmi; nosna kost / človeške, živalske kosti / izdelki iz slonove kosti iz zobovine slonovih oklov 2. redko osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu; koščica: meso teh breskev gre nerado od kosti 3. ekspr., navadno s prilastkom (človeško) telo: vse kosti ga bolijo / na kamen je položila svoje kosti je sedla; pošteno pretegniti svoje kosti / tu počivajo kosti njegovega očeta posmrtni ostanki, truplo; njene kosti že trohnijo pod zemljo // slabš. človek, navadno suh: vzela bo tisto ošabno kost / kot psovka poberi se, kost stara 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža visoko stopnjo doživljenega: premražen sem do kosti; mraz, veter je rezal do kosti / obrali so jo do kosti zelo so jo obrekovali ● ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel, zrahljal kosti bi ga zelo pretepel; ekspr. to mu je pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; ekspr. še zdaj mu tiči strah v kosteh zelo se boji; ekspr. požrl ga je s kostmi in kožo vsega je požrl ◊ anat. bedrna kost stegnenica; cevasta, ploščata kost; ekstremitetna kost; kopitna kost; križna kost križnica; prsna kost kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica; gobasta zgradba kosti zgradba, pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; med. fisura kosti; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; vet. divja ali mrtva kost grčast koščen izrastek na površini cevastih kosti; prim. kamenkost ♪
  17.      kostánjast  -a -o prid. (á) kostanjev: ima kostanjaste lase ♪
  18.      kostánjev  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na kostanj: kostanjev drevored; kostanjevi gozdovi / kostanjev les; kostanjeva ježica / kostanjev med 2. ki je take barve kot kostanj: kostanjevi lasje / kostanjeva barva ◊ čeb. kostanjeva paša; zool. kostanjeva raca raca, katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca kostánjevo prisl.: kostanjevo pobarvati / piše se narazen ali skupaj: kostanjevo rdeč ali kostanjevordeč; kostanjevo rjavi lasje ♪
  19.      kostánjevec  -vca m (á) 1. nar. konj kostanjeve barve: rjavec in kostanjevec 2. čeb. kostanjev med: hojevec in kostanjevec ◊ bot. vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi; vodni orešek ♪
  20.      kostél  -a m (ẹ̑) arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; gradišče: sovražnik je vdrl v kostel ♪
  21.      kôsten  -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na kost: kostni zlom; kostna zgradba / kostne celice / kostni klej; kostna juha juha iz govejih, telečjih kosti in jušne zelenjave; kostna mast / kostni rak; kostna tuberkuloza ♦ agr. kostna moka gnojilo ali krmilo iz zmletih kosti; anat. kostni mozeg; kompaktno kostno tkivo; biol. kostna medceličnina; petr. kostna breča trdno zlepljeni ostanki kosti ♪
  22.      kosténec  -nca m (ẹ̄) nar. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje; koščak: trl je kostence ♪
  23.      kostenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) spreminjati se v kost: hrustanec kosteni // ekspr. postajati negiben, tog: roke kostenijo; pren. sčasoma je ta revolucionarni organizem začel kosteneti in se birokratizirati ♪
  24.      kosteníca  -e ž (í) 1. agr. sad, katerega meso se nerado loči od koščice: kostenice in kalanke 2. zastar. kostni revmatizem: muči jo kostenica ♪
  25.      kostím  -a m (ȋ) vrhnje žensko oblačilo iz navadno podložene jope in krila iz istega blaga: nosi kostim; siv, žametast kostim / hlačni kostim ki ima namesto krila dolge hlače; jesenski, zimski kostim; klasični, športni kostim ♪

   18.389 18.414 18.439 18.464 18.489 18.514 18.539 18.564 18.589 18.614  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA