Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (18.339-18.363)


  1.      kopíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kopirati: kopiranje in razmnoževanje / kopiranje filmov / kopiranje srednjeveških fresk / papir za kopiranje papir, s katerim se kopira ♦ obrt. prenašanje vzorca na prozoren papir ali neposredno na tanko tkanino ♪
  2.      kopírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: kopirati dokumente, načrte; kopirati in razmnoževati ♦ fot. delati neposreden odtis negativa v pozitiv ali pozitiva v negativ; tisk. s fotokemičnim postopkom neposredno prenašati negativ ali pozitiv na kovinsko ploščo 2. pog. prenašati z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir, prerisovati: učenec je risbo kopiral 3. delati kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega: kopirati srednjeveške freske / odlično kopira naravo 4. pog. posnemati, oponašati: kopira njegovo hojo, navade; kopirati koga v vedenju kopíran -a -o: hranijo kopirane freske ♪
  3.      kopíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kopiranje: kopirni postopek / kopirni papir tanek, ne zglajen papir za kopiranje; kopirni stroj ◊ fin. kopirno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se z enkratnim zapisom knjiži dogodek v dnevnik in konte; obrt., tisk. kopirna igla topa jeklena paličica na gravirnih strojih, ki posnema obliko šablone ali modela in jo prenaša na rezkar; tisk. kopirni okvir okviru podobna naprava za kopiranje ♪
  4.      kopírnica  -e ž (ȋ) delavnica, obrat za kopiranje: nesel je nekaj matric v kopirnico; dela v kopirnici ♪
  5.      kopíst  -a m (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja s kopiranjem: meterji in kopisti / kopist srednjeveških fresk ♪
  6.      kopíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer se je žgala (oglarska) kopa: oglje so kuhali na več kopiščih; poraslo kopišče 2. kraj, prostor, kjer se postavljajo kope, kopice: na kopišču je tlačil seno ♪
  7.      kopítar  -ja m (ȋ) 1. nav. mn., zool. sesalci, ki imajo zadnji členek prstov pokrit z roženo tvorbo, Ungulata: kopitarji in vrečarji / lihoprsti kopitarji ki imajo en prst ali tri prste, Perissodactyla; sodoprsti kopitarji ki imajo dva prsta ali štiri prste, Artiodactyla 2. nekdaj izdelovalec (čevljarskih) kopit: kot kopitar je malo zaslužil // slabš. čevljar: ni noben kopitar ali šivankar / Le čevlje sodi naj Kopitar! (F. Prešeren) ♪
  8.      kopítast  -a -o prid. (í) podoben kopitu: kopitaste noge ♦ anat. kopitasta hrustanca hrustanca, ki napenjata glasilki; arheol. kopitasta sekira (čevljarskemu) kopitu podobna neprevrtana sekira iz kamna ♪
  9.      kopíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na (konjsko) kopito: kopitna roževina ♦ anat. kopitni sklep gibljivi sklep kopita z delom noge tik nad njim; kopitna kost; vet. kopitni nož nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit, parkljev; kopitna strela hrustančasti spodnji del kopita; kopitne klešče ♪
  10.      kopítiti  -im nedov. (í ȋ) nar., navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami; lesti: počasi je kopitil skozi okno / otrok rad kopiti po očetu // počasi, navadno tudi s težavo premikati se: konj je kopitil po cesti navzgor kopítiti se nabirati se na (konjskem) kopitu: konju se je sneg kopitil ♪
  11.      kopitljáček  -čka m (á) ekspr. otrok, ki pobrcava, brca: naš kopitljaček se spet joka ♪
  12.      kopitljánje  -a s (ȃ) glagolnik od kopitljati: slišalo se je hrzanje in kopitljanje konja / kopitljanje otroka ♪
  13.      kopitljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. nekoliko kopitati: konj je nemirno kopitljal na cesti / rjavec hrza in kopitlja z zadnjimi nogami // pobrcavati, brcati: dojenček je veselo kopitljal z nogami 2. stopicati, drobiti: otrok kopitlja zraven očeta; žrebec je poslušno kopitljal za svojim gospodarjem ♪
  14.      kopítnik  -a m (ȋ) 1. bot. rastlina z ledvičastimi listi in rjavo rdečimi cveti, Asarum europaeum: kopitnik in ciklama 2. žarg., vet. kopitni nož: brusiti kopitnik ◊ arheol. (čevljarskemu) kopitu podobna neprevrtana sekira iz kamna ♪
  15.      kopíto  -a s (í) 1. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: konj je grizel in bíl s kopiti ob tla; drobljivo kopito / konjsko kopito / kopita udarjajo po tlaku podkve na kopitih; klopotanje, peketanje kopit ♦ vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zool. konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus 2. spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval: kopita za veliko stopalo ni imel / dati čevlje na kopito v čevlje dati kopito, da bi se razširili / čevljarsko kopito // ekspr., v prislovni rabi v zvezi s po izraža, da ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo obliko: predava po enem kopitu; vse gre po istem, starem kopitu 3. leseni, navadno razširjeni del strelnega orožja: udaril ga je s kopitom / puškino kopito ● ekspr. naš oče je človek starega kopita v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi ♪
  16.      kopjaník  -a m (í) nekdaj vojak, oborožen s kopjem: pehoto so sestavljali lokostrelci, kopjaniki in suličarji; odred turških kopjanikov ♪
  17.      kópje  -a s (ọ̄) 1. pri primitivnih ljudstvih tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje: kopje ga je zadelo v srce; sovražniki so metali kopja iz razdalje dvajset korakov / bojno kopje; pren., pesn. reko je razparalo kopje svetlobe // publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se 2. šport. lesena ali kovinska, v sredini navadno z vrvico ovita palica za tekmovanje: vreči kopje; kopje za moške tekmovalce / metanje diska in kopja 3. star. drog za zastavo: na kopju je visela zastava ♪
  18.      kopnênje  -a s (é) glagolnik od kopneti: kopnenje snega / čuti se kopnenje jeze ♪
  19.      kopnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. nav. 3. os., v zvezi s sneg biti v vedno manjši količini: sneg že kopni; pren., ekspr. prihranki kopnijo ∙ ekspr. v bolezni je vidno kopnela slabela, hirala // ekspr., z dajalnikom izraža, da se nehuje stanje, razpoloženje, kot ga določa samostalnik: jeza mu že kopni; upanje, da pride, mu je bolj in bolj kopnelo 2. zastar. koprneti: kopnel je po časti kopnèč -éča -e: kopneči sneg ♪
  20.      kopníca  -e ž (í) redko zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: začele so se kazati kopnice ♪
  21.      kopnína  -e ž (ȋ) knjiž. 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: daleč na obzorju se je že videla kopnina; veter je vel z morja na kopnino 2. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: grebene je pokrival sneg, po dolini pa se je že kazala kopnina ♪
  22.      kopnjáva  -e ž (ȃ) nar. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: po strminah se je pokazala kopnjava; po kopnjavah so se pasli gamsi ♪
  23.      kôpno  tudi kópno -ega s (ō; ọ̑) 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje: ladja se je bližala kopnemu; s kopnega je pihal veter; promet po kopnem; kopno in morje / potniki so stopili na kopno // redko zemljišče, ki ni pod vodo: njive na kopnem 2. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg: izpod snega se je že videlo kopno ● nar. gorenjsko to delo so opravili še v kopnem v času, ko še ni zapadel sneg; prim. kopen ♪
  24.      kopréna  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. tančica, pajčolan: imela je s kopreno zagrnjen obraz; črna, prozorna koprena; pren. na široko je začel odgrinjati kopreno z njegove preteklosti 2. ekspr. meglica, prozoren oblak: po nebu so plule komaj vidne koprene / sonce se je zavijalo v zlato kopreno / nad pokrajino je visela koprena megle ◊ tekst. zelo tanka plast neurejenih vlaken ♪
  25.      koprénast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kopreno: koprenasta ruta; koprenasto oblačilo / koprenasta megla / obzorje je koprenasto ♪

   18.214 18.239 18.264 18.289 18.314 18.339 18.364 18.389 18.414 18.439  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA