Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (18.289-18.313)


  1.      konzólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na konzolo: konzolni podstavek / konzolni nosilec konzólno prisl.: konzolno oblikovan oder ♪
  2.      konzórcij  -a m (ọ́) 1. v kapitalistični ekonomiki začasno združenje dveh ali več industrialcev, podjetij, bank zaradi uspešnejšega (finančnega) poslovanja: pristopiti h konzorciju / združili so se v konzorcij in monopolizirali produkcijo / konzorcij lista 2. začasno združenje gospodarskih organizacij za dosego določenega cilja: podjetja so organizirala konzorcij / gradbeni konzorcij ◊ gled. gledališki konzorcij nekdaj odbor, ki vodi in upravlja gledališče ♪
  3.      konzuláren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konzule ali konzulat: opravljati konzularne posle / konzularni urad / konzularni vizum vizum, ki ga izda konzul / člani diplomatskega in konzularnega zbora / konzularni predstavnik ♦ fin. konzularni kolki kolki za plačevanje nekaterih storitev konzulata; jur. konzularni agent konzularni predstavnik najnižje stopnje; konzularna agencija urad konzularnega agenta ♪
  4.      kónzulski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na konzule: konzulska čast / to staro konzulsko mesto ♪
  5.      konzultácija  -e ž (á) 1. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu, posvet: h konzultaciji so povabili še znanega specialista; konzultacije o vzgojnih zadevah // knjiž. vprašanje za (na)svet, strokovno mnenje: konzultacija volivcev 2. šol. pogovor o določeni temi zaradi dobivanja napotkov, izpopolnjevanja znanja na višji stopnji šolanja: tedenske konzultacije ♪
  6.      konzultacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konzultacijo, posvetovalen: konzultacijska vloga psihologa / konzultacijske ure ♦ šah. konzultacijska partija partija, pri kateri igra na vsaki strani več igralcev, ki se lahko posvetujejo med seboj ♪
  7.      konzultíranje  -a s (ȋ) glagolnik od konzultirati: gre za občasno medsebojno konzultiranje / konzultiranje kolektiva ob imenovanju direktorja ♪
  8.      konzultírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. spraševati za (na)svet, strokovno mnenje, posvetovati se: v tej zadevi je konzultiral strokovnjaka; starši se glede otrok konzultirajo z učiteljem; mnogokrat so se le formalno konzultirali s predstavniki organizacij; pren. za svoje delo je konzultiral več razprav konzultíran -a -o: pri sestavljanju urbanističnega programa so bili konzultirani mnogi strokovnjaki ♪
  9.      kooperacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kooperacijo: kooperacijska proizvodnja / kooperacijska reja prašičev / skleniti kooperacijsko pogodbo ♪
  10.      kooperántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na kooperante ali kooperacijo: krepiti kooperantske odnose; med tovarnami so bile kooperantske zveze / kooperantska podjetja ♪
  11.      kooperatíven  -vna -o prid. (ȋ) zadružen: kooperativna proizvodnja / ustvarjati ugodne pogoje za stabilnejše kooperativne odnose / kooperativno sodelovanje zadrug in zasebnih proizvajalcev ♪
  12.      koordinacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koordinacijo, usklajevalen: komite naj bi bil osrednje koordinacijsko telo / sestal se je zvezni koordinacijski odbor ♪
  13.      koordináta  -e ž (ȃ) 1. geom. vsak od treh ali več podatkov, ki skupaj določajo lego točke v koordinatnem sistemu: napisati koordinate točke / kartezična koordinata v kartezičnem koordinatnem sistemu; polarna koordinata v polarnem koordinatnem sistemu; pren., knjiž. življenje prikazuje v koordinatah časa in prostora ♦ geogr. (geografski) koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju 2. publ., s prilastkom kar določa odvisnost česa od določenega položaja: gre za politične in časovne koordinate tega zasedanja ♪
  14.      koordináten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na koordinato: koordinatna mreža na milimetrskem papirju / koordinatni sistem sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; pravokotni koordinatni sistem koordinatni sistem z med seboj pravokotnimi koordinatnimi osmi; prostorski koordinatni sistem; ravninski koordinatni sistem koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini; koordinatna os premica v koordinatnem sistemu, na katero se nanašajo koordinate; koordinatna ravnina ravnina, ki jo določata koordinatni osi; koordinatno izhodišče; pren., knjiž. njegova dela so ujeta v koordinatni sistem družbene abscise in duhovne ordinate ● žarg., geom. koordinatni križ koordinatni sistem ◊ teh. koordinatni stikalnik električna naprava za vzpostavljanje zvez med priključki, ki so razporejeni v med seboj pravokotnih vrstah ♪
  15.      koordinatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koordinacijo, usklajevalen: koordinativne in usmerjevalne funkcije ljudskega odbora; njihova vloga je bila pretežno koordinativna / koordinativni organ ♪
  16.      koordinátor  -ja m (ȃ) kdor kaj koordinira, usklajevalec: vodja je bil predvsem koordinator dela celotne skupine / izkazali so se kot dobri koordinatorji gospodarskih akcij ♪
  17.      koordinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno, usklajevati: koordinirati delo posameznikov / koordinirati in usmerjati investicijske programe / koordinirati razlage sistemizirati koordiníran -a -o: dogovorili so se za koordiniran nastop na tujih tržiščih ♦ jur. koordinirani ali prirejeni organi upravni organi enake stopnje iste ali istovrstne družbene politične skupnosti; med. koordinirani gibi usklajeni gibi; prisl.: delati koordinirano ♪
  18.      kòp  kópa m (ȍ ọ́) 1. mont., v zvezi dnevni kop kraj, prostor na površini zemlje, kjer se koplje ruda: odprli so nove dnevne kope / kopati premog na dnevnem kopu; kopanje železove rude v dnevnih kopih // tako pridobivanje rude: na tem kraju imajo samo dnevni kop / naprave za dnevni kop / pridobivanje premoga z dnevnim, površinskim kopom 2. redko kopanje, izkopavanje: moral je plačati kop in vožnjo / kop je bil zelo velik izkop ♪
  19.      kóp  -í ž (ọ̑) 1. agr. globoko rahljanje zemlje v vinogradu: danes imamo kop / opravili so prvo kop / spomladanska, jesenska kop 2. redko kopanje, izkopavanje: kop jame / treba je začeti s kopjo krompirja ♪
  20.      kôpa  -e ž (ó) 1. velik kup, zložen navadno zaradi sušenja a) žita: kopa se je podrla; na njivi so stale kope pšenice / spravljati, zlagati v kopo / kope sena kopice / na voz so naložili celo kopo žita b) desk, lesa: delati kope / desk je še pet lepih kop / na gradbišču je bila kopa opeke kup 2. v obliki polkrogle zložen, z zemljo obdan les, določen za delanje oglja: kopa se kadi; drva za kopo / kopo kuhati, žgati / oglarska kopa ♦ gozd. bokati (kopo) 3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: ima celo kopo dokazov; izrekel je kopo laži / ostala je sama s kopo otrok 4. nar. skupina šestdeset snopov (žita): pridelali so petdeset kop pšenice ♪
  21.      kopálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor je, se giblje v vodi zaradi osvežitve, krepitve: na kopališču je veliko kopalcev; kopalci in kopalke ♪
  22.      kopálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kópanje: različne kopalne navade / kopalni plašč; kopalna brisača, kapa; kopalne hlačke; kopalna kad; ima dvodelno kopalno obleko; kopalna sezona ♪
  23.      kopalíšče  -a s (í) urejen in opremljen prostor za kopanje, plavanje: kopališče ima plavalni bazen in bazen za otroke / kopališče ob morju / termalno kopališče v toplicah, zdraviliščih s termalno vodo; zimsko kopališče // v zvezi javno kopališče stavba s prostori za umivanje, kopanje: kopat se hodi v javno kopališče ♪
  24.      kopalíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kopališče: kopališka ureditev / kopališki gostje; kopališki zdravnik / kopališka uprava / to je kopališki kraj ♪
  25.      kopálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) ženska, ki je, se giblje v vodi zaradi osvežitve, krepitve: rešil je življenje dvema kopalkama; kopalci in kopalke ♪

   18.164 18.189 18.214 18.239 18.264 18.289 18.314 18.339 18.364 18.389  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA