Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (17.614-17.638)



  1.      kódeks  -a m (ọ̑) 1. zakonik, zbirka zakonov: izdati kodeks; kodeks kanonskega prava / Napoleonov kodeks // navadno s prilastkom družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov: moralni kodeks mu tega ne dopušča; kodeks zdravniške etike; nespoštovanje poslovnega kodeksa / publ. kodeks cestnih predpisov 2. redko pravila, pravilnik: seznaniti se s kodeksom / zbiranje podatkov poteka po posebnem kodeksu 3. biblio. rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska: stari pergamentni kodeksi / supraseljski kodeks ◊ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav
  2.      kóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kod ali kodo: kodni znak / urediti katalog po kodnem sistemu
  3.      kóder  -dra m (ọ́) 1. zvit, zavit šop las ali dolge dlake: kodri ji silijo na čelo; gosti črni kodri / ekspr. razčesavati kodre (kodraste) lase; pren., ekspr. koder cigaretnega dima 2. manjši hišni pes vitke postave z dolgo kodrasto dlako: čistokrvni koder
  4.      kóder  [dǝr] prisl. (ọ̑) navadno s členkom izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: potika se po travnikih, gozdovih, koder že
  5.      kóder  [dǝr] vez. (ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder je divjal vihar, je drevje polomljeno / zapelji, do koder moreš dokoder; odšel je v kraj, od koder ni vrnitve odkoder // za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder hodi, ga spremljajo otroci // zastar. za izražanje kraja, na katerem se dejanje dogaja; kjer: potoval je v London, koder živijo njegovi sorodniki
  6.      kóderkóli  in kóder kóli [dǝr] prisl. (ọ̑-ọ̑) izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: klati se po polju, gozdu, koderkoli
  7.      kóderkóli  in kóder kóli [dǝr] vez. (ọ̑-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: pes ga je spremljal, koderkoli je hodil
  8.      kodificírati  -am dov. in nedov. () združiti različne zakone ali nepisana pravna določila v enoten (zakonski) tekst: konferenca je kodificirala velik del pomorskega prava // knjiž. uzakoniti, normirati: ustava je kodificirala ustaljene družbene norme / kodificirati knjižni jezik kodificíran -a -o: knjižni jezik takrat še ni bil kodificiran; kodificirano pravo
  9.      kodráč  -a m (á) nav. slabš. kdor ima kodraste lase: ne druži se s tistim kodračem
  10.      kodrálo  -a s (á) redko klešče (za kodranje): segreti kodralo
  11.      kódrati  -am nedov. (ọ̑) delati, oblikovati kodre: česati in kodrati; sama se kodra / kodrala ji je lase; pren., ekspr. veter kodra gladino morja kódrati se z dajalnikom biti, nastopati v obliki kodrov: lasje se mu kodrajo / krompirjevi listi se kodrajo kódran -a -o: kodrani lasje
  12.      kódravost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost kodravega: enakomerna kodravost las / kodravost volne ♦ agr. bolezen rastlin, pri kateri se poganjki in listi kodrajo
  13.      kodrcíja  -e ž () zastar. zmešnjava, zmeda: vsej tej kodrciji ni mogel biti kos
  14.      kódriti  -im in kodríti -ím nedov., kódri; kódren in kodrèn (ọ̄ ọ̑; í) knjiž. kodrati: česati in kodriti / večkrat ji kodri lase; izpod klobuka se kodrijo dolgi lasje
  15.      kodroglàv  in kodrogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. ki ima kodraste lase: kodroglavi fantič
  16.      kodroglávec  -vca m () ekspr. kdor ima kodraste lase: dekle hodi z nekim kodroglavcem
  17.      kodrogrívec  -vca m () nav. slabš. kdor ima kodraste lase: pusti tistega kodrogrivca; pren. Hrast, hrast kodrogrivec, kdo lase ti goste mrši (O. Župančič)
  18.      kodrolás  in kodrolàs -ása -o prid. (; á) ki ima kodraste lase: visok kodrolas fant / kodrolasa glava
  19.      kodroláska  -e ž () nav. ekspr. ženska, ki ima kodraste lase: videli so ga v družbi z neko kodrolasko
  20.      kodrolášček  -čka m () manjšalnica od kodrolasec: razposajen kodrolašček
  21.      koeficiènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami: tabela koeficientov / razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo 2. knjiž. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma; količnik: koeficient se je spremenil; ugotoviti koeficient ◊ ekon. koeficient obračanja število, ki izraža razmerje med porabljenimi in povprečnimi vloženimi sredstvi, navadno v razdobju enega leta; koeficient produktivnosti število, ki izraža razmerje med količino proizvodnje in številom delavcev
  22.      kòeksisténca  -e ž (-ẹ̑) zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje: zavzemati se za koeksistenco / publ. politika miroljubne koeksistence / aktivna koeksistenca politika vsestranskega trajnega sodelovanja in sporazumevanja; pren., ekspr. koeksistenca stvari, umetnosti
  23.      kòeksisténčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na koeksistenco: zavzemati se za bolj koeksistenčna stališča / koeksistenčna politika / koeksistenčno obstajanje
  24.      kòeksistírati  -am nedov. (-) publ. živeti po načelih koeksistence: države z različno družbeno ureditvijo bi morale koeksistirati; pren., knjiž. v reviji so koeksistirale vse literarne smeri
  25.      kofè  -éta m ( ẹ́) nižje pog. kava: prinesi zavitek kofeta / ne pijte preveč kofeta; iz hiše je dišalo po kofetu

   17.489 17.514 17.539 17.564 17.589 17.614 17.639 17.664 17.689 17.714  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA