Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (1.739-1.763)



  1.      izplêsti se  -plêtem se dov., izplêtel se in izplétel se izplêtla se, stil. izplèl se izplêla se (é) s težavo priti iz česa ovirajočega: končno se je izpletel iz srobota
  2.      izpodkati  -am in spodkati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem od spodaj poškodovati, uničiti: izpodsekati deblo, korenine; padel je, kakor bi ga kdo izpodsekal / pri oranju izpodsekati osat; pren., ekspr. izpodsekati korenine birokratizma izpodkan in spodkan -a -o: izpodsekano drevo; zgrudil se je kot izpodsekan
  3.      izpodsekávati  -am in spodsekávati -am nedov. () s sekanjem od spodaj kvariti, uničevati: izpodsekavati drevje; padali so, kot bi jim nevidna moč izpodsekavala noge
  4.      izpójati se  -am se tudi spójati se -am se dov. (ọ́) izgoniti se: krava se je izpojala
  5.      izpozabiti se  ipd. gl. spozabiti se ipd.
  6.      izpraševálec  tudi spraševálec -lca [c tudi lc] m () 1. kdor izprašuje: pokazal se je kot neutruden izpraševalec / pri ustnem anketiranju so izpraševalci obiskali nad petsto družin 2. kdor z vprašanji ugotavlja, preverja kandidatovo znanje: določiti izpraševalce; z natančnimi odgovori je presenetil izpraševalce; izpraševalec metodike; izpraševalec pri izpitu 3. zasliševalec: ujetnika so odpeljali pred stroge izpraševalce
  7.      izpraševálen  tudi spraševálen -lna -o prid. () nanašajoč se na izpraševanje: izpraševalna snov / izpraševalna komisija izpitna komisija / zapornika so pripeljali v izpraševalno sobo
  8.      izpraševálka  tudi spraševálka -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od izpraševalec: odgovarjal je vneti izpraševalki / izpraševalka pri izpitu
  9.      izpraševánec  -nca m (á) kdor je izpraševan: pri zapisovanju narečnega gradiva je treba upoštevati starost izpraševanca / izpraševanec je bil pri izpitu iz matematike ves zmeden
  10.      izpraševánje  tudi spraševánje -a s () glagolnik od izpraševati: opustiti nadležno izpraševanje; z izpraševanjem je dognal, kje je / danes je na vrsti izpraševanje; izpraševanje učencev pri izpitu ♦ rel. ženin in nevesta sta šla k izpraševanju nekdaj k župniku na pogovor o krščanskem nauku in zakonu; velikonočno izpraševanje nekdaj preverjanje in dopolnjevanje znanja krščanskega nauka pred veliko nočjo
  11.      izpraševánka  -e ž (á) ženska oblika od izpraševanec: komisija je ugodila pritožbi izpraševanke
  12.      izpraševáti 1 -újem tudi spraševáti -újem nedov.) 1. z vpraševanjem poizvedovati: oče izprašuje otroke; izpraševati za dan odhoda, za pot; izpraševal je za domače; nikar me ne izprašuj o tem; izpraševati po počutju, podrobnostih; prijazno, radovedno izpraševati / izprašuje me z očmi 2. z vprašanji ugotavljati, preverjati kandidatovo znanje: izpraševati učence vso uro / izpraševati matematiko; izpraševati pri izpitu / izpraševati vso snov, iz vse snovi; izpraševati za ocene; izpraševati pri izpitu 3. zasliševati: izpraševati priče; takrat so izpraševali med mučenjem izprašujóč tudi sprašujóč -a -e: izprašujoč po zdravju; izprašujoč pogled; prisl.: izprašujoče gledati
  13.      izpraševáti 2 -újem tudi spraševáti -újem nedov.) odstranjevati prah iz česa: izpraševati obleko, preproge
  14.      izprebistríti se  -ím se dov., izprebístril se tudi izprebistríl se; izprebistrèn ( í) med. imeti izprebistrek: včasih se izprebistri in me spozna
  15.      izprehoditi se  ipd. gl. sprehoditi se ipd.
  16.      izpríščiti se  -im se dov.) med. izpustiti se: lišaj se izprišči; brezoseb. po životu se mu je izpriščilo / koža se izprišči
  17.      izprsávati se  -am se nedov. () 1. bočiti prsi: poveljnik se je izprsaval, da bi bil videti večji 2. ekspr. bahati se, postavljati se: zmeraj se izprsava
  18.      izpŕsiti se  -im se dov. ( ) 1. izbočiti prsi: vzravnal se je in izprsil; bahavo se je izprsil, da se mu je križ skoraj zvil v lok 2. ekspr. pobahati se, postaviti se: pred tovariši se rad izprsi ∙ ekspr. mene poglej! Tako je treba delati, se je izprsil samozavestno, bahavo rekel, povedal
  19.      izprševáti  -újem nedov.) pršeč oddajati delce: raketa izpršuje iskre
  20.      izpúšen  -šna -o prid. () nanašajoč se na izpuh: izpušni ventil; izpušna šoba / izpušni gib gib bata, pri katerem plini ali para po opravljenem delu izstopajo iz valja batnega stroja; izpušni plini plini, ki po opravljenem delu izstopajo iz motorja z notranjim zgorevanjem; izpušna cev cev, po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem
  21.      izrájati se  -am se nedov. (á) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izraja; nekatera ljudstva so se izrajala in propadala 2. spreminjati se na slabše sploh: ideja se izraja v doktrino
  22.      izrešetati  gl. zrešetati
  23.      izrobántiti se  -im se dov.) ekspr. z glasnim govorjenjem, preklinjanjem izraziti jezo, nejevoljo: človeku dobro dene, če se izrobanti
  24.      izrodíti se  -ím se dov., izródil se ( í) 1. biol. spremeniti se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: sadno drevje, krompir se izrodi; njihov rod se je izrodil 2. spremeniti se na slabše sploh: disciplina se je izrodila; njihova vera se je izrodila v fanatizem; izrodili so se v zagrizene privržence boja 3. redko prenehati roditi: rodila je deset otrok, pa se še ni izrodila / maline se izrodijo v osmih letih // izčrpati se: zemlja se je izrodila izrodíti spremeniti na slabše: čas lahko izrodi najboljša prizadevanja izrojèn -êna -o: izrojen krompir; izrojeni ljudje; izrojena rastlina, živalska vrsta; njive so izrojene ♦ med. izrojene celice celice, pri katerih je oblika, presnova ali delovanje nenormalno
  25.      izrojévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izrojeva 2. spreminjati se na slabše sploh: koncept, ki je bil v začetku napreden, se je sčasoma izrojeval

   1.614 1.639 1.664 1.689 1.714 1.739 1.764 1.789 1.814 1.839  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA