Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (1.714-1.738)



  1.      izklíniti se  -im se dov.) geol., navadno v zvezi s plast postopoma se tanjšati in nazadnje izginiti: spodaj debela plast se proti vrhu popolnoma izklini
  2.      izkobacáti se  -ám se tudi skobacáti se -ám se dov.) nav. ekspr. s težavo priti iz česa: otrok se je izkobacal iz posteljice; izkobacal se je, zastar. izkobacal je iz jarka / komaj se je izkobacal iz avtomobila; prim. skobacati se
  3.      izkomatáti se  -ám se dov.) ekspr. izmotati se: izkomatati se iz odej
  4.      izkrohotáti se  -ám se in -óčem se dov., ọ́) ekspr. prenehati se krohotati: počakal je, da so se izkrohotali, potem je nadaljeval pripovedovanje
  5.      izkúsen  -sna -o prid. () knjiž., redko izkustven: izkusna metoda
  6.      izkúšen  tudi skúšen -a -o prid., izkúšenejši tudi skúšenejši () ki ima izkušnje: starejši ljudje so izkušeni / izkušen učitelj, zdravnik; drugi tekmovalci so bili bolj izkušeni kot naši / napako opazijo samo izkušene oči ∙ publ. predstavo je vodil z izkušeno roko naš znani dirigent je izkušeno vodil izkúšeno tudi skúšeno prisl.: izkušeno svetovati, voditi
  7.      izkúšenec  tudi skúšenec -nca m () 1. knjiž. izkušen človek: življenjski izkušenec / pogovoriti se o stvari z izkušencem 2. zastar. izvedenec: zaslišali so priče in izkušence
  8.      izkúšenjski  -a -o [šǝn] prid. () knjiž. 1. dobljen iz izkušenj: izkušenjska ugotovitev; izkušenjska spoznanja 2. ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju; izkustven: teoretične in izkušenjske vede izkúšenjsko prisl.: dokazati resnico izkušenjsko
  9.      izkúšenost  -i ž () lastnost, značilnost izkušenega človeka: upoštevajo ga zaradi njegove izkušenosti; življenjska izkušenost / dirigentska, strokovna izkušenost / redko on ima pri tem delu več izkušenosti izkušenj
  10.      izlétati se  -am se tudi zlétati se -am se dov., tudi izletájte se tudi zletájte se; tudi izletála se tudi zletála se (ẹ́) s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: pojdi in se izletaj; otroci so se pošteno izletali; prim. zletati
  11.      izlevíti se  -ím se in zlevíti se -ím se dov., izlévi se in izlêvi se in zlévi se in zlêvi se; izlévil se in zlévil se ( í) odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, ličinka se izlevi ● ekspr. po nesreči se je izlevil v preprostega človeka je postal
  12.      izmešetáriti  -im tudi zmešetáriti -im dov.) pog. s pogajanjem priti do česa: mešetaril je in končno izmešetaril; izmešetaril je njivo / izmešetaril je podaljšanje roka; prim. zmešetariti
  13.      izmotovíliti se  -im se dov.) ekspr. s težavo, nerodno priti iz česa: počasi se je izmotovilil iz kočije
  14.      izmúzati se  -am se dov. (ū) star. naskrivaj, neopazno oditi; izmuzniti se: izmuzati se iz hiše, skozi luknjo; prihuljeno se je izmuzal na dvorišče
  15.      izmuzávati se  -am se nedov. () ekspr., redko 1. izogibati se: izmuzavati se napadalcem / izmuzavati se delu 2. izgovarjati se: izmuzaval se je, da tam nima kaj delati
  16.      izmúzniti se  -em se tudi zmúzniti se -em se dov.) 1. uiti iz prijema: ribo je že držal, pa se mu je izmuznila / kladivo se mu izmuzne, zastar. mu izmuzne iz rok; pren. zmaga se jim je izmuznila iz rok 2. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku se je izmuznil; izmuzniti se iz hiše, na dvorišče, skozi razpoko; pren. ta pesem se mu je izmuznila iz spomina 3. ekspr. izogniti se: izmuzniti se sovražnikovi zasedi / izmuzniti se nadzorstvu / izmuzniti se odgovoru ne hoteti odgovoritiekspr. denar se mu hitro izmuzne iz rok ga hitro porabi, zapravi; ekspr. pri pregledovanju se je izmuznilo nekaj napak so bile spregledane; ekspr. ne boš se izmuznil moral boš storiti, kar se zahteva, pričakuje; prim. zmuzniti se
  17.      iznarodíti se  -ím se dov., iznaródil se ( í) knjiž., redko narodnostno se odtujiti: sin se mu je iznarodil
  18.      iznebiti se  ipd. gl. znebiti se ipd.
  19.      izníhati se  -am se dov. () redko prenehati nihati: nihalo se je iznihalo in obstalo
  20.      iznoréti se  -ím se dov., iznôrel se (ẹ́ í) 1. z divjim, razposajenim tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: otroci so se iznoreli; pren., ekspr. vreme se je iznorelo 2. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: ob pustu se iznori staro in mlado; naj se iznori, dokler je mlad
  21.      izobések  -ska m (ẹ̑) redko izvesek
  22.      izogíbati se  -am se in -ljem se nedov. () 1. z odmikanjem dosegati, da se ne zadene ob kaj: izogibati se avtomobilov, avtomobilom, pešcem; izogibati se (na) desno / vozila se izogibajo jam na cesti vozniki vozil si prizadevajo, da kolesa vozil ne zapeljejo vanje // delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom: izogibal se je ljudi, da bi ne videli njegove žalosti; vse se me izogiba 2. s spreminjanjem položaja, mesta dosegati, da osebek ni deležen česa neprijetnega: spretno se je izogibal sunkov, udarcem // delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: izogibati se dolžnosti, nadzorstvu, obveznostim // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne prihaja do dejanja, kot ga določa samostalnik: izogibati se prepirov; izogibati se odgovorom, plačevanju dolgov / izogiba se dela noče delati 3. delati, da ne pride do česa neprijetnega, nezaželenega: izogibati se nevarnosti, vojne 4. ekspr. ne uporabljati: izogibati se neprimernih izrazov ● ekspr. naše hiše se na daleč izogiba ne hodi mimo nje; ne prihaja k nam na obisk izogibajóč se -a -e: vračali so se, izogibajoč se cestam
  23.      izogníti se  -ógnem se in -ôgnem se dov. ( ọ̑, ó) 1. z odmikom doseči, da se ne zadene ob kaj: izogniti se pešca; izogniti se avtomobilu; komaj se je izognil na desno, da ni prišlo do trčenja / v ulici se lahko izogneta dva avtomobila vozita drug mimo drugega / v velikem loku se je izognil kupu kamenja // napraviti, da ne pride do srečanja, stika s kom: šel je po drugi cesti, da bi se izognil sošolcev; temu človeku se zmeraj izognem 2. s spremembo položaja, mesta doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega: izogniti se klofuti, udarcu // napraviti, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: izogniti se težkega dela; izogniti se odgovornosti // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne pride do dejanja, kot ga določa samostalnik: izogniti se odgovoru, plačilu 3. napraviti, da ne pride do česa neprijetnega, nezaželenega: izogniti se nesporazumu, sporom, vojni 4. ekspr. ne uporabiti: izogniti se neprimernega izraza; v svojih razpravah se ni mogel izogniti matematiki ● ekspr. raje je šel po daljši poti, da se je izognil slabi cesti da ni peljal, šel po njej; izognil se je materinim pogledom umaknil se je, da ga ni mogla videti
  24.      izpísek  -ska m () 1. odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta: delati izpiske / dobesedni izpiski iz klasikov 2. navadno s prilastkom dokument z ustreznimi podatki, izpisanimi iz česa: priskrbeti si za poroko vse izpiske / izpisek iz volilnega imenika; izpisek iz mrliške matične knjige dokument s podatki o smrti kake osebe; izpisek iz poročne matične knjige dokument s podatki o poroki kake osebe; izpisek iz rojstne matične knjige dokument s podatki o rojstvu kake osebe; izpisek iz zemljiške knjige
  25.      izplazíti se  in izpláziti se -im se, in izpláziti se -im se tudi splazíti se in spláziti se -im se, in spláziti se -im se dov. ( á ; á ) plazeč se priti iz česa: izplaziti se izpod omare // neslišno, neopazno oditi iz česa: po prstih se izplaziti; prim. splaziti se

   1.589 1.614 1.639 1.664 1.689 1.714 1.739 1.764 1.789 1.814  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA