Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (1.689-1.713) 
- izboljševálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izboljšuje: izboljševalna naprava; izboljševalna dela / izboljševalni predlogi ♪
- izboljševánje in zboljševánje -a s (ȃ) glagolnik od izboljševati: izboljševanje cest / izboljševanje delovnih razmer / izboljševanje kakovosti / izboljševanje standarda ♪
- izboljševáti -újem tudi zboljševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da kaj postane boljše: izboljševati ceste / izboljševati gmotni položaj; razmere se izboljšujejo / vreme se izboljšuje 2. z dodajanjem česa povzročati, da se poveča kakovost: izboljševati jed z dodatki / izboljševati zemljo z gnojili, zemljišča z osuševanjem / izboljševati konstrukcijo avtomobilov izpopolnjevati 3. (količinsko) večati: uredništvo iz leta v leto izboljšuje izbor knjig; plače se izboljšujejo ♪
- izbrísen -sna -o prid. (ȋ) ki se da izbrisati: izbrisen napis ◊ jur. izbrisna pobotnica dokument, s katerim se potrjuje, da je terjatev zastavnega upnika v zemljiški knjigi črtana ♪
- izbrúšenost tudi zbrúšenost -i ž (ú) lastnost, značilnost izbrušenega: izbrušenost rezila / knjiž. umetniška izbrušenost romana ♪
- izbúbiti se -im se dov. (ú ȗ) knjiž. priti, nastati iz bube: metulj se je izbubil; pren., ekspr. iz tega gizdalina se je izbubil dostojen, pameten mož ♪
- izcímiti se -im se tudi scímiti se -im se dov. (í ȋ) ekspr. (počasi) nastati, razviti se: iz prehlada se je izcimila bolezen; iz bežnega srečanja se je izcimilo veliko prijateljstvo; ne veš, kaj vse se lahko izcimi izcímiti tudi scímiti 1. nar. vzhodno vzkaliti, vzkliti: seme ni izcimilo; koruza se je že izcimila 2. ekspr., redko priti do česa, dobiti: iz kupčije je izcimil precejšen dobiček 3. zastar. ugotoviti, spoznati: iz gospejinega govorjenja je izcimil, kaj se dogaja ♪
- izcmériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. prenehati jokati: si se že izcmeril ♪
- izčajmati se gl. sčajmati se ♪
- izčések -ska m (ẹ̑) tekst. skupek kratkih, skodranih vlaken, ki se odstranijo pri česanju: laneni, volneni izčeski ♪
- izdeževáti se -újem se [dǝž] dov. (á ȗ) brezoseb., redko prenehati deževati: izdeževalo se je ♪
- izdírjati se -am se dov. (ȋ) z dirjanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: pustiti konja, da se izdirja / ekspr. otroci so se izdirjali ♪
- izdivjáti se -ám se tudi zdivjáti se -ám se dov. (á ȃ) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr. otroci so odšli na dvorišče, da bi se izdivjali 3. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na izletu se je izdivjal; naj se izdivja, dokler je mlad ∙ ekspr. izdivjal se je pred zakonom spolno izživel izdivjáti tudi zdivjáti knjiž., redko burno, brez pridržkov izraziti svoja čustva: izdivjal je svoje
navdušenje / izdivjal se je nad njim; prim. zdivjati ♪
- izglásen -sna -o (ȃ) pridevnik od izglasje: izglasni samoglasnik, soglasnik ♪
- izgnojíti se -ím se dov., izgnójil se (ȋ í) nav. 3. os. prenehati gnojiti se: rana se je izgnojila in zacelila ♪
- izgoníti se -gónim se in zgoníti se zgónim se dov. (ȋ ọ́) prenehati goniti se: krava se je izgonila ∙ nizko zdaj pridiga, ko se je izgonil spolno izživel izgónjen in zgónjen -a -o: suh kot izgonjena mačka ♪
- izhomotáti se -ám se dov. (á ȃ) ekspr., redko izmotati se: izhomotati se iz odej ♪
- izhruméti se -ím se dov. (ẹ́ í) prenehati hrumeti: morje se je izhrumelo; nevihta se je počasi izhrumela ♪
- izhrúti se -hrújem se dov. (ú) knjiž. izhrumeti se: vihar se je izhrul ♪
- izíšel -šla -o [ǝu̯] prid. (ȋ) knjiž., redko izšel, ki je izšel: lani izišle knjige / iz osvobodilne vojne izišla ljudska oblast ♪
- izjalávljati se -am se nedov. (á) ne dajati (pričakovanega) uspeha, rezultata: poskusi se mu vselej izjalavljajo ♪
- izjalovíti se -ím se dov., izjalóvil se (ȋ í) ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, napad se izjalovi; vsi poskusi za izboljšanje razmer so se izjalovili; to prizadevanje se ne sme izjaloviti / zastar. nepričakovan dogodek je izjalovil prejšnji načrt preprečil, onemogočil izjalovljèn -êna -o: izjalovljen načrt; izjalovljeno delo ♪
- izjásniti se -im se dov. (ā ȃ) publ. izreči se, izjaviti: izjasniti se proti centralizaciji; izjasniti se za popolno neodvisnost / o stvari se še ni izjasnil; ni se še izjasnil, kaj misli rekel, povedal ♪
- izjegúljiti se -im se dov. (ú ȗ) slabš. zelo spretno, iznajdljivo izogniti se kaki dolžnosti, neprijetnosti: ne boj se zanj, ta se bo že izjeguljil ♪
- izkájati se -am se nedov. (á) kadeč se prihajati iz česa: dim se izkaja skozi špranje pod slemenom ● ekspr. pijanost se mu je počasi izkajala počasi se je treznil ♪
1.564 1.589 1.614 1.639 1.664 1.689 1.714 1.739 1.764 1.789