Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (1.689-1.713)



  1.      izboljševálen  -lna -o prid. () s katerim se izboljšuje: izboljševalna naprava; izboljševalna dela / izboljševalni predlogi
  2.      izboljševánje  in zboljševánje -a s () glagolnik od izboljševati: izboljševanje cest / izboljševanje delovnih razmer / izboljševanje kakovosti / izboljševanje standarda
  3.      izboljševáti  -újem tudi zboljševáti -újem nedov.) 1. povzročati, da kaj postane boljše: izboljševati ceste / izboljševati gmotni položaj; razmere se izboljšujejo / vreme se izboljšuje 2. z dodajanjem česa povzročati, da se poveča kakovost: izboljševati jed z dodatki / izboljševati zemljo z gnojili, zemljišča z osuševanjem / izboljševati konstrukcijo avtomobilov izpopolnjevati 3. (količinsko) večati: uredništvo iz leta v leto izboljšuje izbor knjig; plače se izboljšujejo
  4.      izbrísen  -sna -o prid. () ki se da izbrisati: izbrisen napis ◊ jur. izbrisna pobotnica dokument, s katerim se potrjuje, da je terjatev zastavnega upnika v zemljiški knjigi črtana
  5.      izbrúšenost  tudi zbrúšenost -i ž (ú) lastnost, značilnost izbrušenega: izbrušenost rezila / knjiž. umetniška izbrušenost romana
  6.      izbúbiti se  -im se dov.) knjiž. priti, nastati iz bube: metulj se je izbubil; pren., ekspr. iz tega gizdalina se je izbubil dostojen, pameten mož
  7.      izcímiti se  -im se tudi scímiti se -im se dov.) ekspr. (počasi) nastati, razviti se: iz prehlada se je izcimila bolezen; iz bežnega srečanja se je izcimilo veliko prijateljstvo; ne veš, kaj vse se lahko izcimi izcímiti tudi scímiti 1. nar. vzhodno vzkaliti, vzkliti: seme ni izcimilo; koruza se je že izcimila 2. ekspr., redko priti do česa, dobiti: iz kupčije je izcimil precejšen dobiček 3. zastar. ugotoviti, spoznati: iz gospejinega govorjenja je izcimil, kaj se dogaja
  8.      izcmériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. prenehati jokati: si se že izcmeril
  9.      izčajmati se  gl. sčajmati se
  10.      izčések  -ska m (ẹ̑) tekst. skupek kratkih, skodranih vlaken, ki se odstranijo pri česanju: laneni, volneni izčeski
  11.      izdeževáti se  -újem se [dǝž] dov.) brezoseb., redko prenehati deževati: izdeževalo se je
  12.      izdírjati se  -am se dov. () z dirjanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: pustiti konja, da se izdirja / ekspr. otroci so se izdirjali
  13.      izdivjáti se  -ám se tudi zdivjáti se -ám se dov.) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr. otroci so odšli na dvorišče, da bi se izdivjali 3. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na izletu se je izdivjal; naj se izdivja, dokler je mlad ∙ ekspr. izdivjal se je pred zakonom spolno izživel izdivjáti tudi zdivjáti knjiž., redko burno, brez pridržkov izraziti svoja čustva: izdivjal je svoje navdušenje / izdivjal se je nad njim; prim. zdivjati
  14.      izglásen  -sna -o () pridevnik od izglasje: izglasni samoglasnik, soglasnik
  15.      izgnojíti se  -ím se dov., izgnójil se ( í) nav. 3. os. prenehati gnojiti se: rana se je izgnojila in zacelila
  16.      izgoníti se  -gónim se in zgoníti se zgónim se dov. ( ọ́) prenehati goniti se: krava se je izgonila ∙ nizko zdaj pridiga, ko se je izgonil spolno izživel izgónjen in zgónjen -a -o: suh kot izgonjena mačka
  17.      izhomotáti se  -ám se dov.) ekspr., redko izmotati se: izhomotati se iz odej
  18.      izhruméti se  -ím se dov. (ẹ́ í) prenehati hrumeti: morje se je izhrumelo; nevihta se je počasi izhrumela
  19.      izhrúti se  -hrújem se dov. (ú) knjiž. izhrumeti se: vihar se je izhrul
  20.      izíšel  -šla -o [ǝ] prid. () knjiž., redko izšel, ki je izšel: lani izišle knjige / iz osvobodilne vojne izišla ljudska oblast
  21.      izjalávljati se  -am se nedov. (á) ne dajati (pričakovanega) uspeha, rezultata: poskusi se mu vselej izjalavljajo
  22.      izjalovíti se  -ím se dov., izjalóvil se ( í) ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, napad se izjalovi; vsi poskusi za izboljšanje razmer so se izjalovili; to prizadevanje se ne sme izjaloviti / zastar. nepričakovan dogodek je izjalovil prejšnji načrt preprečil, onemogočil izjalovljèn -êna -o: izjalovljen načrt; izjalovljeno delo
  23.      izjásniti se  -im se dov.) publ. izreči se, izjaviti: izjasniti se proti centralizaciji; izjasniti se za popolno neodvisnost / o stvari se še ni izjasnil; ni se še izjasnil, kaj misli rekel, povedal
  24.      izjegúljiti se  -im se dov.) slabš. zelo spretno, iznajdljivo izogniti se kaki dolžnosti, neprijetnosti: ne boj se zanj, ta se bo že izjeguljil
  25.      izkájati se  -am se nedov. (á) kadeč se prihajati iz česa: dim se izkaja skozi špranje pod slemenom ● ekspr. pijanost se mu je počasi izkajala počasi se je treznil

   1.564 1.589 1.614 1.639 1.664 1.689 1.714 1.739 1.764 1.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA