Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (16.614-16.638)



  1.      kálk  -a m () lingv. beseda ali besedna zveza, prevedena iz drugega jezika: kalk iz nemščine; kalki in izposojenke
  2.      kalkírati  -am nedov. in dov. () lingv. dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze: kalkirati nemške izraze
  3.      kalkulácija  -e ž (á) ekon. računsko ugotavljanje stroškov zaradi določitve cene proizvodu ali storitvi; izračunavanje, preračunavanje: osnovan na točni kalkulaciji / ukvarjati se s kalkulacijo / po dosedanjih kalkulacijah so stroški veliki / kalkulacija nabavne, prodajne cene / oddelek za kalkulacijo // predračun, račun: napraviti kalkulacijo stroškov; med kalkulacijo in obračunom je bila velika razlika
  4.      kalkulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na kalkulacijo: kalkulacijski postopek / visoke cene so bile posledica napačne kalkulacijske politike podjetij / kalkulacijska cena
  5.      kalkulánt  -a m (ā á) 1. ekon. kdor se poklicno ukvarja s kalkuliranjem: kalkulanti in analitiki 2. redko preračunljivec, računar: ne bodi tak kalkulant
  6.      kalkulatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kalkuliranje: kalkulativni osebni dohodki / kalkulativne cene
  7.      kalóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kalorije: kalorična jed; prehrana mora biti kalorična in hranilna / kalorična vrednost hrane vrednost hrane, merjena glede na energijo, potrebno za opravljanje bioloških funkcij in obstoj organizma / premog je zelo kaloričen ♦ elektr. kalorična elektrarna termoelektrarna; teh. kalorična vrednost goriva kurilna vrednost goriva
  8.      kálpak  in kalpák -a m (; ā) 1. v tatarskem okolju krzneno pokrivalo, kučma: kalpak iz ovčje kože 2. v nekaterih deželah, nekdaj okrašena kučma pri narodni noši ali uniformi: kalpak z orlovim peresom
  9.      kalumét  -a m (ẹ̑) knjiž., pri Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; pipa miru: prižgati kalumet
  10.      kalúp  -a m () 1. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: izdelovati kalupe; leseni, mavčni kalupi; kalup v tleh / vlivati v kalup / kalup za zidake ♦ teh. peščeni kalup 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse kalupe / verze je hotel preliti v neki metrični kalup / hotel jo je oblikovati po svojem kalupu
  11.      kalúpen  -pna -o prid. () nanašajoč se na kalup: kalupni izdelek / kalupna umetnost
  12.      kálus  -a m () med. tkivo, ki se razvije na zlomljenem delu kosti: vezivni kalus // agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjeni ploskvi stebla ali veje
  13.      kalúža  -e ž (ú) 1. redko luža, mlaka: pasti, stopiti v kalužo; blatna, motna kaluža 2. navt. prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda: črpati vodo iz kaluže
  14.      kalvárija  -e ž (á) ekspr. veliko trpljenje, bolečina: v izgnanstvu se je začela njegova kalvarija; njeno življenje je ena sama kalvarija
  15.      kalvinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kalvince ali kalvinizem: kalvinistični nazori / kalvinistična cerkev
  16.      kalvínski  -a -o prid. () nanašajoč se na kalvince: kalvinska rigoroznost / kalvinska vera
  17.      kám  prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: kam greš? kam je izginil? kam boš to zapisal? / kam si se zagledal; elipt.: kam zdaj? odkod in kam, tovariš? kam pa, kam, bratec? skril se je v klet ali kam menda v klet / ekspr. kam boš (šel) sam ob tej pozni uri! saj ne moreš nikamor; nikar ne hodi / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kam bi sedel; vidiš, kam si zašel; pokazal je, do kam naj odkosijo; elipt. rad bi šel na počitnice, pa ne ve kam 2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev: kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje; le kam je gledal, ko se je oženil z njo ● ekspr. le kam boš z denarjem denarja imaš toliko, da ga ne boš mogel porabiti; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; ekspr. zdaj pa ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda; star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina kaj šele; prim. bogve, kdove
  18.      kàm  prisl. () izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja: ali boš kam odpotoval? le redko ga kam povabijo; pojdi v Ljubljano ali kam drugam; skril se bom kam, kjer me ne poznajo, v hribe kam / dospeti, priti kam; elipt. fant mora kam proč / mislili smo, da si kam šel; pridelka je toliko, da ga ne bodo imeli kam spraviti ∙ ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; nar. pojdi kam, da se res ženi beži no, beži; saj ni mogoče; prim. malokam, marsikam, redkokam
  19.      kamambêrski  -a -o prid. () 1. gastr., v zvezi kamamberski sir mehki sir v obliki hlebčka s plesnijo na površini: fina aroma kamamberskega sira 2. agr., v zvezi kamamberska plesen žlahtna čopičasta plesen, ki se uporablja pri izdelovanju kamamberskega sira: bela, modra kamamberska plesen
  20.      kamaríla  -e ž () nav. slabš., navadno v monarhističnih državah skupina vplivnih oseb, ki zaradi lastnih koristi posega v odločanje vladarja ali vlade: spletke dvorne kamarile / kraljičina kamarila
  21.      kámba  -e ž () ukrivljena lesena palica pri jarmu, ki objame vpreženi živali vrat od spodaj: vstaviti kambo v jarem
  22.      kámbrij  -a m (á) geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem so se razvile alge in nekatere vrste nevretenčarjev: usedline iz kambrija
  23.      kámbrijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kambrij: kambrijska kamnina / kambrijska doba
  24.      kaméla  -e ž (ẹ̑) 1. afriško-azijska jezdna in tovorna žival z eno ali dvema grbama: beduini s kamelami / dolga karavana kamel 2. etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival: pustna kamela
  25.      kamélar  -ja m (ẹ̑) kdor goni, vodi kamelo: kamelar mu je pomagal v sedlo

   16.489 16.514 16.539 16.564 16.589 16.614 16.639 16.664 16.689 16.714  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA