Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (1.639-1.663)

1639.      hlépkati se  -am se nedov. (ẹ̑) nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: Včeraj se mi je vse popoldne hlepkalo (A. Kraigher) ♪
1640.      hlépniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcniti se: Vsake tri korake se mi je hlepnilo (A. Kraigher) ♪
1641.      hohotáti se  -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) glasno, z nizkim glasom se smejati: vsa četa se je hohotala; tako se je hohotal, da ni mogel spregovoriti hohotajóč se -a -e: hohotajoč se je opazoval prizor; hohotajoč smeh ♪
1642.      homoseksuálec  -lca m (ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola ♪
1643.      homoseksuálen  -lna -o prid. (ȃ) spolno nagnjen do oseb istega spola: homoseksualen moški / homoseksualen odnos ♪
1644.      homoseksuálnost  -i ž (ȃ) spolna nagnjenost do oseb istega spola: bil je obremenjen s homoseksualnostjo ♪
1645.      hréniti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr., redko jeziti se, hudovati se: nikar se vedno ne hreni ♪
1646.      hŕšiti se  -im se nedov. (ŕ r̄) nar. štajersko bahati se, postavljati se: nikar se ne hrši ♪
1647.      hrústiti se  -im se nedov. (ú ȗ) star. hvaliti se, bahati se: zmeraj se hrusti s svojo močjo / kaj se ustiš in hrustiš ♪
1648.      hrúšev  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na hruško: hrušev les; hruševo drevje / hruševi krhlji / hrušev sok; hruševa voda ♦ agr. hrušev škrlup škrlup, ki se kaže na listih kot črno zelenkaste pege, na sadovih pa kot temne kraste; hruševa pršica pršica, ki povzroča zelenkasto rumene nabrekline, zlasti na listih hruševih sadik ♪
1649.      hrúševec  -vca m (ú) mošt ali žganje iz hrušk: kuhati hruševec; sod hruševca ♪
1650.      hruševína  in hrúševina -e ž (í; ú) hrušev les: miza iz hruševine ♪
1651.      hrúševje  -a s (ú) redko hruševo drevje: sneg je polomil mlado hruševje ♪
1652.      hrúševka  -e ž (ú) voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruševko; hruševka iz tepk ◊ bot. užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom; mlečna pečenica ♪
1653.      hudomúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti ♪
1654.      hudováti se  -újem se nedov. (á ȗ) biti hud, jezen: hudoval se je in preklinjal; nič se ne huduj; mati se je zaradi otrokove neubogljivosti zelo hudovala; huduje se na ljudi, ki ga opravljajo; hudovala se je nad materjo, ker je ni pustila na ples hudujóč se -a -e: hitro se je umaknil s ceste, hudujoč se na šoferje in divji promet ♪
1655.      húliti se  -im se nedov. (ú ū) pritajeno, sključeno hoditi: lisica se huli okrog kokošnjaka / tesno stisnjen k zemji se huli proti vasi; pren. mrak se je hulil v vežo // ekspr. neodkrito, potuhnjeno se vesti: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči ♪
1656.      humificírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) agr. spreminjati se v humus: listje se humificira ♪
1657.      húmusen  -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na humus: odstraniti humusno plast / humusna gnojila / humusne snovi ♪
1658.      íbsenovski  -a -o prid. (ȋ) tak kot pri Ibsenu: ibsenovska drama ♪
1659.      íbsenski  -a -o prid. (ȋ) tak kot pri Ibsenu: ibsenska dramaturgija ♪
1660.      idéjnovsebínski  -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) nanašajoč se na idejno vsebino: idejnovsebinski elementi literarnega dela ♪
1661.      igráčkati se  -am se nedov. (ȃ) ekspr. igrati se: fantek se je igračkal s psom; igračka se kakor otrok / nehaj se že igračkati in začni resno delati / samo igračka se s teboj / v zadregi se je igračkal z jedilnim priborom ♪
1662.      igrájčkati se  -am se nedov. (ȃ) ekspr. igrati se: ves dan se samo igrajčka in skače / samo igrajčka se z njo ♪
1663.      íhtiti se  -im se nedov. (í ȋ) star. zelo se jeziti: smejali so se, on pa se je ihtil; kar naprej se samo ihti ♪

   1.514 1.539 1.564 1.589 1.614 1.639 1.664 1.689 1.714 1.739