Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (16.164-16.188)


  1.      jéjdeta  in jèjdeta [dǝt] medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejdeta, jejdeta, kaj bo // izraža začudenje, presenečenje: jejdeta, kako si čedna / jejdetana ♪
  2.      jéjéj  in jèjèj medm. (ẹ̑-ẹ̑; ȅ-ȅ) redko jej, jedet: jejej, še pozdravi te ne / jejej, samo zlato ♪
  3.      jéjmene  in jèjmene medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejmene, to je pa zares hudo; jejmene, jejmene, kje so pa naši // izraža začudenje, presenečenje: jejmene, kako si že velik ♪
  4.      jéjtana  in jèjtana medm. (ẹ̑; ȅ) redko jej, jedet: o jejtana, saj nas bo zasulo / jejtana, kaj ga ne poznaš? ♪
  5.      jék  tudi jèk jéka m (ẹ̑; ȅ ẹ́) knjiž. 1. ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov; odmev: klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo jek; jek strela ♦ fiz. ponovljeni zvok, ki nastane zaradi odboja zvočnih valov in se ločeno zaznava 2. kratek, oster, bolečino izražajoč glas: kriku je sledil bolesten jek; z obupnim jekom se je sesedla; jek strahu // kratek, oster glas sploh: vrata so se zaprla z jekom / tišino je presekal jek topovskega strela pok ♪
  6.      jéka  -e ž (ẹ́) knjiž., redko odmev, jek: zavpil je, jeka se je razlegla po dolini / jeka zvonov ♪
  7.      jékati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. 1. dajati kratke, ostre glasove: zvonovi v stolpu so jekali / v rosnem jutru so jekali streli 2. odmevati: njegove besede so jekale od pečin / fantovska pesem je jekala od hiše do hiše ♪
  8.      jeklárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na jeklarje ali jeklarstvo: jeklarska zaščitna oprema; jeklarsko posvetovanje / jeklarska industrija ♦ metal. jeklarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v jeklo; jeklarska peč peč, v kateri se predeluje grodelj v jeklo ♪
  9.      jeklárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla ali jeklenih izdelkov: dosežki v jeklarstvu // veda o tem: predavati jeklarstvo ♪
  10.      jeklén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na jeklo: jekleni drobci, ostružki / jeklen drog, vijak; jeklena cev, krtača, palica; jeklene vzmeti; jekleno pero / jeklen most / jeklen lesk oči; ekspr. jekleno nebo ♦ metal. jeklena litina; teh. jeklena volna 2. nav. ekspr. zelo močen, krepek: jekleni prsti; jeklene mišice / jeklen odpor, prijem / vzdrževati jekleno disciplino zelo strogo; publ. tekači z jekleno vzdržljivostjo zelo dobro // zelo odločen, nepopustljiv: jeklen mož / jeklen značaj; jeklene besede; za tako zmago je potrebna jeklena volja; jeklena načela / jeklen glas / jeklene poteze na obrazu 3. zastar. klen, poln: jeklena pšenica; jekleno zrno ● ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. jekleni ptič letalo; ekspr. ima jeklene živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo jekléno prisl.: jekleno se zasvetiti; jekleno zgrabiti; jekleno modro jezero; jekleno sive oči ♪
  11.      jekleníti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. delati kaj zelo odločno, nepopustljivo: partija je v težkih bojih jeklenila svoje vrste; samozavest in vera vase jih je jeklenila // krepiti, utrjevati: jekleniti svojo moč, duševne sile ♪
  12.      jêklo  -a s (é) zelo trdna železova zlitina z majhno količino ogljika in drugih kovin: kovati, proizvajati jeklo; veliki bloki jekla; rezilo iz jekla; železo in jeklo; ima mišice, kot bi bile iz jekla / kaliti jeklo; nož iz nerjavečega jekla; pren., ekspr. poleg mehkobe ima v sebi tudi dosti jekla ♦ metal. elektro jeklo elektrojeklo; kromovo jeklo ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma; legirano jeklo; teh. hitrorezno jeklo; konstrukcijsko jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev; paličasto jeklo; plemenito jeklo; vzmetno jeklo // star. meč, nož: porinil mu je jeklo med rebra; žvenketanje jekel ♪
  13.      jeklolivárna  -e ž (ȃ) livarna, v kateri se uliva jeklo: modernizacija jeklolivarne ♪
  14.      jékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati kratek, oster, bolečino izražajoč glas: jekniti od bolečine; ekspr. bil je ves črn od udarcev, pa ni jeknil; pren. srce v njem je jeknilo // dati kratek, oster glas sploh: potegnil je z lokom, gosli so jeknile; zvon je jeknil / v noč so jeknila povelja; brezoseb., knjiž. iz stolpa je jeknilo dve udarilo ● knjiž. ustrelil je, gozd je jeknil iz gozda se je zaslišal odmev; ekspr. oče, nikar, je jeknil rekel z ostrim, bolečino izražajočim glasom ♪
  15.      jélčica  -e ž (ẹ́) knjiž. jelkica: posekati jelčice ♪
  16.      jêlen  -éna m (é ẹ́) 1. hitra, rjavkasto siva žival, katere samec ima velike razvejane rogove: jeleni se pojajo; čreda, sledovi jelenov; lov na jelene / severni jelen v arktičnih predelih živeč jelen, pri katerem ima tudi samica rogove // samec te živali: ustreliti jelena; jelen in košuta; dirja kot jelen 2. nar. rjavkasto siv vol, rjavec: sivec in jelen ◊ lov. jelen beči, ruka; pal. orjaški jelen zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe; šport. streljanje na bežečega jelena streljanje na premikajočo se figuro jelena s tarčo ♪
  17.      jelénče  -ta s (ẹ̑) knjiž. jelenček: živahno jelenče; otroci se podijo kot jelenčeta ◊ lov. jelen v drugem letu starosti ♪
  18.      jelénji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na jelene: jelenji mladiči; jelenje meso, rogovje / pog. brisati z jelenjo kožo s krpo iz jelenovine ◊ tekst. jelenje usnje močna bombažna, gosto tkana tkanina, ki je na narobni strani kosmatena; vet. jelenji vrat vrat, ki je podobno usločen kot pri jelenu ♪
  19.      jelénov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na jelena: najti jelenovo sled / jelenovo meso / rokavice iz jelenovega usnja jelenovine, irhovine; pog. čistiti okna z jelenovo kožo s krpo iz jelenovine ◊ bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa ♪
  20.      jelénovec  -vca m (ẹ́) bot. grmičast lišaj belkasto sive barve, Cladonia rangiferina: preživljanje severnih jelenov z jelenovcem ◊ bot. rastlina s pernatimi listi in rdečkastimi ali belimi cveti v kobulih, Laserpitium; lov. velik nož za odstranjevanje drobovja veliki divjadi ♪
  21.      jèli  -te prisl. (ȅ) star., v medmetni rabi ali ne, kajne: ne ubogaš matere, jeli; zdaj vam je že lažje, jelite; jelite da še ne greste ♪
  22.      jélka  -e ž (ẹ́) 1. iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem: jelka medi; vitke jelke; raven ko jelka ♦ bot. kanadska jelka iz katere se pridobiva kanadski balzam, Abies balsamea; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica 2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko // novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: organizirati novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico ♪
  23.      jélkica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od jelka: posekati lepo jelkico za novoletno jelko ♪
  24.      jélkin  -a -o (ẹ́) pridevnik od jelka: jelkino seme ♪
  25.      jélo  -a s (ẹ́) star. jed, jedača: mize so bile polne jela in pila / zmanjkalo je jela hrane, živeža; dajal mu je delo in jelo hrano / sesti k jelu k jedi ∙ preg. brez dela ni jela ♪

   16.039 16.064 16.089 16.114 16.139 16.164 16.189 16.214 16.239 16.264  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA