Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (1.614-1.638) 
- grúčiti se -im se nedov. (ú ȗ) ekspr., redko zbirati se, kopičiti se: na nebu so se gručili temni oblaki; okrog njega se radi gručijo otroci ♪
- grústiti se -im se nedov. (ú ȗ) redko gnusiti se, studiti se: jed se mi grusti ♪
- grúšec -šca m (ȗ) droben grušč: pot je bila posuta z grušcem ♪
- gugljáti se -ám se nedov. (á ȃ) narahlo se gugati: na nemirnem morju so se gugljale jadrnice ♪
- gvíšen -šna -o prid. (í ȋ) nižje pog. gotov, nedvomen: na tem mestu je ulov gvišen / nisem gvišen, da je tako prepričan, trden / je ta brv gvišna? gvíšno prisl.: jutri gvišno pridem ∙ nižje pog. počasi, pa gvišno počasi se daleč pride ♪
- hásek -ska m (ȃ) raba peša korist: imeti hasek od sadnega drevja; napraviti več škode kot haska / zaloga nam brez haska propada ∙ ekspr. tu je vsaka beseda brez haska zastonj ♪
- hásen -sni ž (ȃ) zastar. korist: od denarja nima nobene hasni ♪
- hašé -ja m (ẹ̑) gastr. omaka iz drobno sesekljanega ali zmletega mesa, sekanica: haše iz govejega mesa ♪
- hatišêrif -a m (ȇ) zgod., v fevdalni Turčiji slovesna listina, ki jo je sultan izdal v zvezi z najvažnejšimi zadevami ♪
- hausse [ós] ž neskl. (ọ̑) ekon. dviganje cen, tečajev na borzi ♪
- hehetáti se -ám se in -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́) smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: otroci so se mu hehetali; sam pri sebi se je hehetal ♪
- hehljáti se -ám se nedov. (á ȃ) hahljati se: v dvorani so se hehljali ♪
- heterodóksen -sna -o prid. (ọ̑) rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka: heterodoksni nauki; pren. heterodoksna podoba sveta ♪
- heteroseksuálen -lna -o prid. (ȃ) med. spolno nagnjen do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos ♪
- hídroglíser -ja m (ȋ-ȋ) motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: zvezo med otokoma vzdržuje velik hidrogliser z dvesto sedeži; hidrogliser z zračnim vijakom ♪
- hihetáti se -ám se tudi -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́) hihitati se: dekleti nista nič odgovorili, samo hihetali sta se ♪
- hihitáti se -ám se tudi -íčem se tudi hihítati se -am se nedov. (á ȃ, í; ȋ) (pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali hihitajóč se -a -e: hihitajoči se otroci; hihitajoč smeh ♪
- hihotáti se -ám se tudi -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) knjiž. hihitati se: tem porogljivim besedam se je samo hihotal ♪
- hílusen -sna -o (ȋ) pridevnik od hilus: hilusne bezgavke ♪
- hípersenzibilizácija -e ž (ȋ-á) fot. povečanje občutljivosti emulzije ♪
- híšen -šna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hišo: hišni prag, vogel / hišni gospodar, lastnik / hišna dela; manjša hišna popravila / hišna centralna kurjava / povabili so vse hišne prijatelje / hišni pes pes, ki se goji v stanovanju, zlasti za družbo, zabavo; hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši; hišni svet izmed stanovalcev izvoljen samoupravni organ; hišni telefon; hišni zdravnik; hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les; hišna pomočnica gospodinjska pomočnica; hišna številka; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišna vrata glavna, vhodna vrata hiše, zgradbe ● iron. v stanovanju je našel hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. v
razpredelnico je napisal same hišne številke izmišljene, neprave ◊ zool. hišni pajek pajek, ki prede lijakaste mreže po kotih, Tagenaria domestica; hišna miš ♪
- hiševánje -a s (ȃ) glagolnik od hiševati: dobro, slabo hiševanje ♪
- hiševáti -újem nedov. (á ȗ) star. biti gospodar, gospodariti: hiševal je na dveh gruntih ♪
- hitropísec -sca m (ȋ) 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: samostanski hitropisec 2. redko stenograf: hitropisec zapisuje pogovor ♪
- hladnodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) knjiž. hladnokrven, hladen: hladnodušen človek / hladnodušno vedenje ♪
1.489 1.514 1.539 1.564 1.589 1.614 1.639 1.664 1.689 1.714 
