Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (1.589-1.613)


  1.      goséničji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gosenice: goseničji zapredek; zeleno goseničje telo / goseničji traktor ♪
  2.      gostobeséden  -dna -o prid., gostobesédnejši (ẹ̑) ki (rad) z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje: gostobeseden človek; ni še slišal tako gostobesednih govornikov; nikdar ni bil gostobeseden / gostobeseden opis; gostobesedna hvala gostobesédno prisl.: gostobesedno pripovedovati ♪
  3.      gostobeséditi  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. gostobesedno govoriti, pripovedovati: gostobesedil ji je neumnosti; ona rada gostobesedi ♪
  4.      gostobesédje  -a s (ẹ̑) knjiž. gostobesedno govorjenje, pripovedovanje: na njeno molčanje je odgovorila z gostobesedjem / njegovi verzi so pretirano gostobesedje ♪
  5.      gostobesédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. gostobeseden človek: nerada je poslušala tega gostobesedneža ♪
  6.      gostobesédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost gostobesednega: očitali so mu gostobesednost in razvlečenost / s svojo gostobesednostjo je skrbel za kratkočasje ♪
  7.      gostosévci  -ev m mn. (ẹ̑) večja skupina zvezd v ozvezdju Bika: ravnal se je po mesecu in gostosevcih ♪
  8.      gradáše  -dáš ž mn. (á ȃ) obrt. priprava za česanje volne ♪
  9.      grandseigneur  -a in -ja [gransenjêr] m (ȇ) knjiž., ekspr. dostojanstven, odličen človek: prevelik grandseigneur je, da bi storil kaj takega; ima se za grandseigneura ♪
  10.      grandseigneurski  -a -o [gransenjêr-] (ȇ) pridevnik od grandseigneur: grandseigneurska širokopoteznost ♪
  11.      grášec  -šca m (ȃ) zool. majhna sladkovodna školjka z zelo krhko lupino, Pisidium ♪
  12.      grášek  -ška m (ȃ) manjšalnica od grah ♪
  13.      gráševec  -vca m (á) min. aragonit v obliki kroglic, ki se useda v toplih vrelcih ♪
  14.      graševína  -e ž (í) zastar. rizling: graševina se lahko meri s tramincem ♪
  15.      graševína  in gráševina -e ž (í; á) grahova slama: kup graševine ♪
  16.      gŕbati se  -am se nedov. (r̄ ȓ) redko grbančiti se: koža se grba / podprl je leseno steno, ki se je že sumljivo grbala grbila, krivila ♪
  17.      gredéše  -déš ž mn. (ẹ́ ẹ̑) obrt. gradaše ♪
  18.      gréšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na greh: grešne misli; grešno dejanje / grešen človek / pokoril se je za svoje grešno življenje ● ekspr. vzdihovali so nad napakami in iskali grešnega kozla osebo, ki bi jo obdolžili krivde zanje; ekspr. stal je tam kot grešna duša obupan, potrt; star. imela je z njim grešno znanje izvenzakonsko spolno razmerje gréšno prisl.: grešno živeti ♪
  19.      grezíti se  -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. strmo, navpično se spuščati: od vrha gore se je gladko grezila severna stena / za njim se je grezila temna globina ♪
  20.      gríviti se  -im se nedov. (í ȋ) knjiž., redko, navadno v zvezi z val, voda na vrhu se vihati, peniti: bil je velik vihar in valovi so se grivili ♪
  21.      grmúšelj  -šlja m (ú) redko grmiček, šop: košat grmušelj / krompirjev grmušelj ♪
  22.      grohotáti se  -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) raba peša krohotati se: rad se grohota njegovim šalam; grohotali so se na vsa usta; grohotal se je, da je kar odmevalo grohotáti ekspr., redko krakati: vran grohoče v tišino ♪
  23.      gromoglásen  -sna -o prid. (ā) knjiž., redko gromovit, gromek: slišal se je gromoglasen krohot ♪
  24.      gromonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša grom: na nebu je polno gromonosnih oblakov ♪
  25.      grôšek  in gróšek -ška m (ō; ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od groš: čisto nov, svetel grošek sem dobil / težko je prišel do tistih groškov ♪

   1.464 1.489 1.514 1.539 1.564 1.589 1.614 1.639 1.664 1.689  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA