Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (1.539-1.563) 
- flíšen -šna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fliš: flišna sedimentacija / flišno ozemlje ♪
- fókselj -na [sǝl] m (ọ̑) pog. foksterier ♪
- fókusen -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fokus: fokusna globina ♦ elektr. fokusna žarnica žarnica, katere nitka ima glede na vznožek predpisano lego ♪
- fosilizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) pal. spreminjati se v fosil: rastlinski ali živalski ostanki so se v določenih okoliščinah fosilizirali fosilizíran -a -o: fosilizirano rastlinje ♪
- frikasé -ja m (ẹ̑) gastr. jed iz drobnih kosov navadno telečjega mesa, dušenega v svetli, kisli omaki: postregli so jim s frikasejem / perutninski frikase ♪
- frníkolati se -am se tudi frníkulati se -am se tudi frníkolati -am tudi frníkulati -am nedov. (ȋ) igrati se otroško igro, pri kateri je treba spraviti frnikole v jamico: izdolbli so jamico in se frnikolali; znal se je dobro frnikolati ♪
- gábiti se -im se nedov. (á ȃ) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gabi / hinavstvo se mu v dno duše gabi ♪
- gájiti se -im se nedov. (ȃ) nar. predajati se udobju, razvajati se: omahoval je med mehkužnim občutkom, da bi se gajil, in sklepom, da hoče biti čvrst (J. Galsworthy - O. Župančič) ♪
- gašênje -a s (é) glagolnik od gasiti: gašenje požarov; suho gašenje; gašenje z vodo; aparat za gašenje s peno / gašenje apna ♪
- gêselski -a -o [sǝl] (ȇ) pridevnik od geslo: geselski katalog ♪
- gízdati se -am se nedov. (ȋ ȋ) star. bahati se, postavljati se, ponašati se: mladi lepotci so se gizdali z rožnatimi kravatami ♪
- gladkolásec -sca m (ȃ) kdor ima gladke, ravne lase: gladkolasci in kodrolasci ♪
- glásek -ska m (ȃ) ekspr. manjšalnica od glas: glasek se ji je malo tresel / jokavi glasek otroka; tanek glasek ♪
- glásen -sna -o, stil. glasán glásna -o in -ó, stil. glasèn -snà -ò prid., glasnéjši (á; ȃ á; ǝ̏ ȁ) 1. zelo dobro slišen: pogovor je vedno bolj glasen; zbudi ga glasno petje; pozdravili so ga z glasnim ploskanjem / glasen potok // slišen sploh: glasen jok; glasen pozdrav; pogovor je pretrgal glasen smeh / ekspr. glasni udarci srca 2. ki mnogo, zelo slišno govori: glasni ljudje; težko se je znašel med tako glasnimi gosti; bil je vedno glasnejši in zabavnejši / glasna, razigrana družba; glasna skupina sejmarjev; pren., ekspr. o tej zadevi je bil tisk zelo glasen // knjiž. ki ima močen glas:
glasen lovski rog; glasen zvon; glasna piščalka glasnó in glásno prisl.: glasno brati, govoriti; glasno klicati; še glasneje je začel peti; glasno zaloputniti vrata; elipt. nikar tako glasno ∙ imel je navado glasno misliti govoriti sam s seboj; ekspr. to je treba povedati jasno in glasno brez olepševanja in prikrivanja, odločno ♦ muz. glasno označba za jakost izvajanja forte glásni -a -o sam.: vedno je bil med najbolj glasnimi; stopil je k radiu in zavrtel gumb na glasno ♪
- glasíti se -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. 1. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak: Pitagorov izrek se glasi: a2 + b2 = c2; moja trditev se glasi; sodba se je glasila: pet let ječe; pismo se je glasilo takole / odgovor se je glasil kratko in ostro / z oslabljenim pomenom: kako se glasi vaš naslov; rezervacija se glasi na vaše ime je 2. s prislovnim določilom biti slišen: od hiše sem se je glasil pridušen, že hripav jok; zamolklo zvonjenje se je glasilo iz daljave; iz sobe se glasi veselo žvenketanje kozarcev / vsepovsod se je glasila pesem glasíti star. razširjati, razglašati: glasiti nove ideje; glasil in poveličeval je njegovo slavo / zastar. glasiti ure biti, udarjati glasèč se -éča -e: zavarovalna polica, glaseča se na očetovo ime ♪
- glasíti se in glásiti se -im se nedov. (ȋ á) zastar. oglašati se: otrok je zbujen, se že glasi; prepelica se glasi ♪
- glavíčiti se -im se nedov. (í ȋ) redko med rastjo se oblikovati v glavo; delati glavo: solata, zelje se glaviči ♪
- glavíti se -ím se in gláviti se -im se nedov. (ȋ í; á ȃ) redko med rastjo se oblikovati v glavo; delati glavo: solata, zelje se že glavi ♪
- glavosèk in glavosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: ustaški glavoseki 2. zastar. obglavljenje: bil je priča glavoseku ♪
- glíser -ja m (ȋ) motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: športni gliser; potniški promet z gliserji ♪
- globokomíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. sposoben globoko, prodorno misliti: globokomiseln človek // ki vsebuje globoke, tehtne misli: globokomiselna razlaga; globokomiselno vprašanje globokomíselno prisl.: globokomiselno govoriti ♪
- globokomíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) knjiž. lastnost globokomiselnega človeka: s tem je potrdil svojo globokomiselnost / globokomiselnost razprave ♪
- globokoséžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki ima važen, bistven pomen, vpliv: globokosežen ukrep / to je ena njegovih najbolj globokosežnih pesmi // redko ki globoko, daleč seže: globokosežni sončni žarki ♪
- glúšec -šca m (ȗ) gluh človek: pozabil je, da govori glušcu; slepci in glušci // ekspr. kdor česa noče slišati, razumeti: vse življenje je govoril glušcem / kot psovka ali ne slišite, glušci ◊ bot. njivski plevel, podoben ovsu, Avena fatua ♪
- glušênje -a s (é) glagolnik od glušiti ali glušeti: skrbi jo njegovo naglo glušenje; glušenje ropota ♪
1.414 1.439 1.464 1.489 1.514 1.539 1.564 1.589 1.614 1.639