Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (1.514-1.538)



  1.      ênodežnica  -e ž (ē-ẹ̑) osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščen po en sedež
  2.      ênodežnik  -a m (ē-ẹ̑) vozilo z enim sedežem: pilotirati enosedežnik; veslo za enosedežnik
  3.      ênoseménski  -a -o prid. (ē-ẹ̑) bot., v zvezi enosemenski plod plod, ki ima samo eno seme
  4.      ênosmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ē-) ki se da razumeti na en način: opis delovanja stroja mora biti enosmiseln / enosmiselna beseda enopomenska ênosmíselno prisl.: enosmiselno določiti pravilo
  5.      ênovêseln  -a -o [sǝl] prid. (ē-) ki ima eno veslo: enoveselni čoln
  6.      ej  -a m (ẹ̑) lit. živahno pisano literarno delo, navadno o kakem kulturnem problemu: pisati eseje; filozofski, literarni esej; esej o umetnosti; knjiga esejev
  7.      esejíst  -a m () kdor piše eseje: bil je pisatelj, kritik in esejist; odličen esejist
  8.      esejístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na esej ali esejistiko: kritični in esejistični spisi / esejističen jezik; esejistična obravnava vprašanja / esejistična proza esejístično prisl.: esejistično pisan življenjepis
  9.      esejístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej: gojiti esejistiko; ukvarjati se z esejistiko; gledališka, literarnozgodovinska esejistika // esejistična dela, eseji: svojo esejistiko je izdal v debeli knjigi
  10.      enca  -e ž (ẹ̑) 1. koncentrirana naravna ali umetna snov, ki ima karakterističen vonj ali okus: limonina, rumova esenca; močna esenca; tovarna esenc / kisova esenca / smrekova esenca 2. filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo
  11.      esenciálen  -lna -o prid. () knjiž. bistven: esencialni del njegove umetnosti; esencialna sestavina česa
  12.      er  -a m () nav. mn., v carski Rusiji, pred oktobrsko revolucijo in med njo član drobnoburžoazne protimarksistične stranke: Leninove teze proti eserom
  13.      esovec  -vca m () pog., v nacistični Nemčiji pripadnik vojaške organizacije SS: očeta so odpeljali esesovci; esesovci so požgali vas
  14.      esovka  -e ž () pog., v nacistični Nemčiji pripadnica vojaške organizacije SS: priznala je, da je bila esesovka
  15.      esovski  -a -o prid. () nanašajoč se na esesovce: esesovski oddelki / stražar v esesovski uniformi / esesovsko divjanje
  16.      eševêrija  -e ž (é) vrtn. okrasna rastlina s sivkasto zelenimi mesnatimi listi in oranžno rdečimi cveti, Echeveria secunda: ob robu groba so cvetele eševerije
  17.      ešofírati se  -am se nedov. in dov. () zastar. razburjati se, razvnemati se: tako se je ešofirala zaradi tega
  18.      fajánsen  -sna -o prid. () fajančen: fajansen krožnik, relief
  19.      fata  -e [tudi faz-] ž (ẹ̑) brušena robna ploskev, navadno stekla, dragih kamnov: občudovali so natančno izbrušene fasete na diamantu; lesk faset; pren., knjiž. njegov um se iskri v neštetih fasetah ◊ geogr. manjša jamica v stenah kraških jam, po kateri se spozna smer vodnega toka; tisk. rezkan rob klišeja za pritrditev na podlago
  20.      faten  -tna -o [tudi faz-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na faseto: fasetni obrus kamnov ♦ zool. fasetno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino; sestavljeno oko
  21.      fasetírati  -am [tudi faz-] nedov. in dov. () delati faseto: fasetirati drage kamne ◊ tisk. podlagati klišeje za izravnavo s črkovno višino fasetíran -a -o: fasetirani kamni
  22.      fidejkomísen  -sna -o () pridevnik od fidejkomis: fidejkomisno posestvo
  23.      fíksen  -sna -o prid. () 1. trdno določen, nespremenljiv: fiksen znesek; datum odhoda še ni fiksen; fiksne obresti / ima fiksno plačo stalno / fiksna cena 2. ki je na stalno določenem mestu, nepremičen: fiksen žerjav; fiksna stena 3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da bo umrl; bolehati za fiksno idejo; pren. industrializacija za nas ni fiksna ideja ◊ ekon. fiksni kapital kapital, ki prenaša svojo vrednost na proizvod postopoma
  24.      filóksera  in filokra -e ž (ọ̑; ) zool. žuželka, ki živi na koreninah vinske trte; trtna ušica: filoksera uničuje vinograde
  25.      fínišer  -ja m () grad. stroj za izdelavo asfaltnega ali betonskega vozišča: betonirati cesto, kotalkališče s finišerji; oglušujoči ropot finišerjev

   1.389 1.414 1.439 1.464 1.489 1.514 1.539 1.564 1.589 1.614  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA