Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (13.764-13.788)



  1.      heraklíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na heraklit: heraklitne plošče / heraklitna stena
  2.      heráldičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane heráldično prisl.: heraldično stiliziran lev
  3.      herbárij  -a m (á) s podatki opremljena zbirka stisnjenih in posušenih rastlin za študijske namene: vložiti cvetlico v herbarij; šolska botanična zbirka ima bogat herbarij
  4.      herbárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na herbarij: herbarijska rastlina / herbarijsko gradivo za študij
  5.      herbarizírati  -am nedov. in dov. () bot. nabirati rastline za herbarij in jih vanj vlagati: pri botaniki se učenci učijo tudi herbarizirati
  6.      herbicíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na herbicide: herbicidno sredstvo / herbicidno delovanje
  7.      hercegóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hercegovce ali Hercegovino: hercegovsko narečje / hercegovski tobak
  8.      hêres  -a m () močno, dišeče špansko vino: kozarec heresa
  9.      herétičen  -čna -o prid. (ẹ́) rel. krivoverski: heretični nauki; heretične knjige / heretična sekta / naslikal je za tisti čas skoraj heretično sliko
  10.      herezíja  -e ž () rel. krivoverstvo, kriva vera: javno se odpovedati hereziji; verske zablode in herezije / preganjali so ga zaradi herezije / idejna herezija
  11.      hêrkul  -a m () ekspr. zelo močen, velik človek, silak: vsi se bojijo tega herkula; ta človek je pravi herkul ♦ zool. velik hrošč, ki živi v tropskih predelih Srednje in Južne Amerike, Dynastes hercules
  12.      hêrkulski  -a -o prid. () nanašajoč se na herkule: herkulski človek; herkulska postava / herkulska moč / herkulsko dejanje
  13.      hermelíka  -e ž (í) 1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum: nabirati liste hermelike 2. liker iz te rastline: piti hermeliko
  14.      hermelínji  -a -e prid. () nanašajoč se na hermeline: čopič iz hermelinje dlake / hermelinje krzno
  15.      hermenévtika  -e ž (ẹ́) rel. nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov: predavati hermenevtiko; biblična hermenevtika; hermenevtika in eksegeza
  16.      hermétičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk ♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi hermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti: hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli
  17.      hermétik  -a m (ẹ́) publ. umetnik, zlasti pesnik, ki si ne prizadeva biti razumljiv širšemu krogu ljudi
  18.      hermetízem  -zma m () publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi: poetski hermetizem; hermetizem umetniškega izraza
  19.      heródež  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. okruten, surov človek: tudi otrokom niso prizanašali, ti herodeži dvajsetega stoletja
  20.      heróičnost  -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost heroičnega: heroičnost in tragika osrednje osebe v romanu / narejena heroičnost
  21.      heroizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati kaj herojsko, junaško: film heroizira preteklost heroizíran -a -o: idealizirane in heroizirane osebe v romanu
  22.      herój  -a m (ọ̑) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej
  23.      herostrát  in heróstrat -a m (; ọ̑) knjiž., ekspr. kdor stori slabo, nedopustno dejanje, da bi postal slaven: vse bi storil, ta herostrat, samo da bi pisali o njem
  24.      herostrátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava 2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti herostrátsko prisl.: herostratsko slavna knjiga
  25.      hêrtz  tudi hêrc -a [herc] m () fiz. enota za merjenje frekvence: nihanje s frekvenco dvajset tisoč hertzov [Hz]

   13.639 13.664 13.689 13.714 13.739 13.764 13.789 13.814 13.839 13.864  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA