Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (13.514-13.538)



  1.      grozôtnost  -i ž (ó) značilnost grozotnega: grozotnost starih prerokovanj / posledice so se pokazale v vsej svoji grozotnosti / okusil je grozotnosti življenja
  2.      grozovít  -a -o prid., grozovítejši () grozen: zgodila se je grozovita nesreča; grozovito klanje / pripovedovala je grozovite zgodbe / vrgel ga je z grozovito močjo / pripovedoval je, kako grozovite so levinje, ko branijo mladiče nevarne, bojevite grozovíto prisl., ekspr.: burja je grozovito razsajala; zdel se ji je grozovito velik
  3.      grozovíten  -tna -o prid. () zastar. grozen: grozovitne pošasti se je zbal / prizadejali so mu grozovitno krivico
  4.      grozovítež  -a m () ekspr. grozen človek: stari grozovitež se je končno izselil / ko je dobil oblast, je postal grozovitež
  5.      grôžnja  -e ž (ó) obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega: ustrašiti se grožnje; izpolniti grožnjo; ostalo je samo pri grožnji; v njegovih besedah je bilo čutiti prikrito grožnjo / publ. politika zastraševanja in groženj
  6.      gŕščina  -e ž () grški jezik: uči se grščino / obvladal je latinščino in grščino staro grščino
  7.      gŕški  -a -o prid. () nanašajoč se na (stare) Grke ali Grčijo: grški jezik; grški narod; stara grška kultura; grško-rimska civilizacija / ima grški nos nos v isti črti s čelom; lasje so ji bili zaviti v grški vozel v visoko, vozlu podobno pričeskobot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum; rel. grški križ križ, ki ima vse krake enake; grška cerkev pravoslavna cerkev Grkov; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
  8.      gŕštvo  -a s () miselnost, kultura starih Grkov: vpliv grštva
  9.      grtánec  -nca m (á) nar. goltanec: Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev (Prežihov)
  10.      grúča  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom neurejena, strnjena skupina: na dvorišču se zbirajo gruče vojakov; gosta gruča ljudi, otrok, ovc, drevja / ljudje so stali v gručah po cestah 2. redko gruda: tolči gruče na njivi ◊ čeb. zimska gruča v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; petr. gruča skupina kristalov
  11.      grúčast  -a -o prid. (ú) podoben gruči: na nebu so bili gručasti oblaki / gručast kruh ♦ geogr. gručasta vas vas, pri kateri so hiše na kupu in razporejene brez reda
  12.      grúda  -e ž (ú) 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa 2. star. zemlja, prst: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala ● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovinaagr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
  13.      grúden  -dna m (ú) star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz
  14.      grúdi  -i ž mn. () 1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi 2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud
  15.      grúditi  -im nedov.) star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde grúditi se 1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom 2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki
  16.      grugrú  medm. () posnema glas goloba, grlice: grugru, grugru, se oglaša golob
  17.      grúliti  -im nedov., grulíla tudi grúlila (ú) 1. oglašati se z glasom grugru: v parku so grulile grlice; ruševec je grulil in pihal // ekspr. dajati gruljenju podobne glasove: v kotu je čepel otrok in grulil 2. ekspr. prijazno, dvorljivo govoriti: ves čas ji je nekaj grulil grulèč -éča -e: gruleči golobje
  18.      grùnt  grúnta m ( ú) večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15-20 ha // pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt ● prevzeti grunt postati njegov gospodar
  19.      grúntarica  -e ž () lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah
  20.      grúntarski  -a -o prid. () nanašajoč se na gruntarje: bil je gruntarski sin / odbijala ga je gruntarska ošabnost; sam.: kočar, pa je dobil gruntarsko
  21.      grúntarstvo  -a s () družbeni sloj gruntarjev: problem gruntarstva v Sloveniji // miselnost gruntarjev: nikoli se ni znebil gruntarstva
  22.      grúnten  -tna -o prid. () nanašajoč se na grunt: plačevati gruntni davek / vpisati v gruntne bukve v zemljiško knjigo
  23.      grúpa  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina: udeleženci so se razdelili v interesne grupe; jurišna grupa; koalicija več političnih grup; nastop folklorne grupe / v delovni grupi je pet učencev // več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: bliža se grupa turistov 2. kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: njegova prozna dela razdelimo v tri grupe / slavistika se je odcepila od indoevropeistike kot samostojna grupa ◊ mat. grupa množica elementov, med katerimi obstaja ena računska operacija; voj. grupa odredov med narodnoosvobodilnim bojem vojaška formacija z bataljoni in odredi, vezana na določeno ozemlje
  24.      grupáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na grupaštvo: frakcionaški in grupaški elementi v stranki / grupaški interesi
  25.      grupáštvo  -a s () slabš. pojavljanje, obstajanje grupacij: boriti se proti grupaštvu v organizaciji

   13.389 13.414 13.439 13.464 13.489 13.514 13.539 13.564 13.589 13.614  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA