Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (13.464-13.488)


  1.      gród 1 -a m (ọ̑) grot: stresti pšenico v grod ♪
  2.      gród  -i ž (ọ̑) zastar. prsi, oprsje: junakova grod se je pod udarcem stresla ♪
  3.      gródelj  -dlja m (ọ́) metal. železo, ki pride iz plavža: po vpihavanju kisika se grodelj spremeni v jeklo / beli z belo, sivi grodelj s sivo prelomno ploskvijo ♪
  4.      gródničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grodnico: grodnične mišice ♦ zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam ♪
  5.      grofíca  -e ž (í) 1. v nekaterih deželah plemkinja, za stopnjo nižja od kneginje: bogata grofica; drži se kot grofica bahaško, imenitno 2. grofova žena: grof in grofica ♪
  6.      grofíčna  -e ž (ȋ) grofova hči: grofinja je natančna, grofična pa še bolj ♪
  7.      grofíja  -e ž (ȋ) 1. v fevdalizmu grofova posest: za nagrado je dobil grofijo 2. v nekaterih državah večja upravna enota ♪
  8.      grôfov  -a -o stil. grôfov -óva -o prid. (ó; ó ọ́) nanašajoč se na grofa: bil je grofov hlapec; grofova hči; grofova posest je bila obsežna; sam.: najemniki so životarili na grofovem na grofovi posesti ♪
  9.      grofóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na grofe: na pisma je pritisnil svoj grofovski pečat / bili so najemniki na grofovski posesti / podelili so mu grofovski naslov; biti grofovskega rodu / ekspr. hčeri je dal naravnost grofovsko doto zelo bogato, veliko grofóvsko prisl.: bil je (po) grofovsko oblečen; sam.: star. vse polje je prišlo pod grofovsko v grofovo last ♪
  10.      grofóvstvo  -a s (ọ̄) grofovski naslov: preveč se je šopiril s svojim grofovstvom; žovneški plemiči so dosegli celjsko grofovstvo ♪
  11.      gròh  grôha m (ȍ ó) petr. kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin; tuf: bazaltni groh ♪
  12.      grôhast  -a -o prid. (ó) petr. nanašajoč se na groh; tufski: grohasta kamnina ♪
  13.      grohòt  -ôta m (ȍ ó) raba peša krohot: od vseh strani se je razlegel grohot; divji grohot ♪
  14.      grohotánje  -a s (ȃ) raba peša krohotanje: slišalo se je grohotanje moških in hihitanje žensk ♪
  15.      grólika  -e ž (ọ́) nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč) ♪
  16.      gròm  grôma m (ȍ ó) zelo slišen glas ob blisku: grom se razlega; v daljavi je pobliskavalo, gromov pa ni bilo slišati; bobneč, votel grom / kot kletvica: da bi te grom; grom in strela, spet je tu // ekspr. temu podoben glas: grom topov / bojni grom ♪
  17.      grômek  -mka -o prid. (ó) ekspr. glasen, hrupen: gromek glas, smeh; pozdravili so ga z gromkim vzklikanjem // knjiž. zelo velik, ogromen: po gromkem uspehu je bil pozabljen grômko prisl.: zmaga je gromko odjeknila po vsem svetu; gromko se zakrohotati ♪
  18.      grométi  -ím nedov. (ẹ́ í) zastar. grmeti: brezoseb. zunaj gromi in treska / ves dan so gromeli topovi ♪
  19.      gromòt  -ôta m (ȍ ó) zastar. grmenje: slišal se je zamolkel gromot / gromot topov ♪
  20.      gromovít  -a -o prid. (ȋ) 1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih 2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito gromovíto prisl.: gromovito se je zasmejal ♪
  21.      gromóvnik  -a m (ọ̑) 1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v skupščini; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec 2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter ♪
  22.      gromóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gromovnike: gromovniški govornik / izdal je gromovniški letak ♪
  23.      gromozánski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete ♪
  24.      grómski  in grômski -a -o prid. (ọ̑; ō) ekspr. zelo glasen, hrupen: zaklical je z gromskim glasom; gromski smeh / kot kletvica gromska strela, kje si pa to dobil ♪
  25.      grós 1 -a (ọ̑) trg. skupina 144 istovrstnih kosov: dobili so več grosov gumbov iz biserne matice ♪

   13.339 13.364 13.389 13.414 13.439 13.464 13.489 13.514 13.539 13.564  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA