Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (126-150)
- sedmošólski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sedmošolce: popravljati sedmošolske naloge / sedmošolski učbeniki ♪
- sédnica -e ž (ẹ̑) anat. parna kost spodnjega dela medenice za oporo pri sedenju: sednica in črevnica ♪
- sédničen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od sednica: sednična grča ♪
- sédum -a m (ẹ̑) bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti; homulica ♪
- séf tudi safe -a [druga oblika sé(j)f] m (ẹ̑) predal, omarica v banki za shranjevanje denarja, vrednostnih papirjev, dragocenosti: s silo odpreti sef; hraniti, imeti zlatnino v sefu / bančni sef ♪
- sefárd -a m (ȃ) Žid iz Španije, Portugalske: sefardi in aškenazi ♪
- segánjati -am [sǝg in seg] nedov. (ȃ) delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: seganjati ovce v ogrado ♪
- ségati -am nedov. (ẹ̄) 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo // biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje
sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali 5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih ● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne
sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) segajóč -a -e: do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem ♪
- ségedin neskl. pril. (ẹ̑) v zvezi segedin golaž golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja ♪
- ségedinski -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi segedinski golaž golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja ♪
- segljáj -a m (ȃ) star. sežaj: bil je za segljaj roke oddaljen od nje ♪
- segmènt -ênta m (ȅ é) 1. knjiž. del, odsek: razdeliti na segmente; segmenti rakete / segment teksta 2. geom. del črte, ploskve ali telesa, odsek: razdeliti elipso na segmente / krogelni segment 3. zool. del telesa ali nog pri členonožcih in nekaterih črvih; obroček, člen: segment hrošča, trakulje; raki z nestalnim številom segmentov 4. biol. manjši del telesa, organa, ki tvori zaključeno celoto: pljučni segment; segment jeter; segmenti pri vretenčarjih ◊ ekon. segment trga del trga z določenimi značilnostmi; lingv. segment del povedi,
stavka, ločen od drugega s premorom, intonacijo; stavčni segment; strojn. polžev segment ♪
- segmentácija -e ž (á) knjiž. razčlenitev, razčlenjenost: segmentacija teksta / živali z značilno segmentacijo telesa ◊ ekon. segmentacija trga razdelitev trga na več skupin povpraševalcev glede na določene značilnosti ♪
- segmentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na segment: segmentalna razporeditev mišic ∙ knjiž. analiza in segmentalni študij človekovega vedenja po delih segmentálno prisl.: segmentalno zgrajeno telo ♪
- segmênten -tna -o prid. (ē) v zvezah: arhit. segmentni lok del loka, katerega tetiva je krajša od premera; mat. segmentna enačba premice enačba premice, v kateri nastopata odseka na koordinatnih oseh kot parametra ♪
- segmentírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. razčlenjevati: segmentirati tekst ♪
- segnáti -žênem [sǝg in seg] dov., stil. seženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: segnati živino na pašnik, v ogrado / segnati ljudi skupaj 2. nar. nagnati, spoditi: segnati sina od hiše / vse sumljive ljudi so segnali izgnali ♪
- ségniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. seči sežem: segniti v žep / segnil mu je v roko ♪
- segníti -gníjem [sǝg in seg] dov. (í ȋ) zgniti: deske so na vlagi segnile; veliko sadja je segnilo; če ne bo voda hitro odtekla, bo vse segnilo / doma boš segnil; segniti od dolgega časa segnít -a -o: segnit les; segnito listje ♪
- sególten -tna -o [sǝg-u̯t in seg-u̯t] prid. (ọ́ ọ̄) nar. lakomen, pohlepen: segolten človek / segoltni volkovi požrešni ♪
- sególtnež -a [sǝg-u̯t in seg-u̯t] m (ọ̑) nar. lakomnež, pohlepnež: bil je oderuh in segoltnež ♪
- segregácija -e ž (á) knjiž. ločevanje, zapostavljanje določene rase, določenega družbenega sloja na vseh področjih javnega življenja, rasno razlikovanje: obsoditi segregacijo / segregacija črncev; segregacija v šolstvu / rasna segregacija ♪
- segregacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na segregacijo: to so segregacijska merila / segregacijsko gibanje ♪
- segregacioníst -a m (ȋ) pristaš segregacije: akcije segregacionistov ♪
- segregírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. ločevati, zapostavljati določeno raso, določen družbeni sloj na vseh področjih javnega življenja: segregirati črnce / segregirati podjetja segregíran -a -o: segregirane šole ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226