Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (12.364-12.388) 
- fúrmanski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na furmane ali furmanstvo: furmanski konj, voz / furmanska gostilna ♪
- furnírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na furnir: furnirski izdelki ♦ les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja ♪
- fúror -ja in -órja m (ȗ, ọ̑) knjiž. besnenje, divjanje: tevtonski furor / pooseb. omenjeni šahist je bil pravi turnirski furor ♪
- furóre -a m (ọ̑) star., navadno v zvezi delati furore vzbujati veliko občudovanje, navdušenje: kamor pridete, delate furore ♪
- futurístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na futuriste ali futurizem: futuristična literatura; fantastična futuristična slika / futuristični umetnik ♪
- futurízem -zma m (ȋ) umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki je odklanjala tradicionalno umetnost in se navduševala za dosežke tehnike: italijanski, ruski futurizem ♪
- futurologíja -e ž (ȋ) veda, ki proučuje prihodnji razvoj človeštva, možnosti življenja v prihodnosti: ukvarjati se s futurologijo; razvoj futurologije ♪
- fuzíja in fúzija -e ž (ȋ; ú) knjiž. spojitev, združitev: fuzija bank, podjetij / fuzija dveh revij ♦ fiz. jedrska reakcija, pri kateri se združujejo jedra z majhno atomsko maso in sprošča energija; zlitje ♪
- fuzionírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. spojiti, združiti: fuzionirati podjetja; banki, stranki sta se fuzionirali ♪
- fuzít -a m (ȋ) petr. sestavina premoga s še ohranjeno celično strukturo: v velenjskem lignitu je fuzit še lepo viden ♪
- fužína -e ž (ȋ) nekdaj topilnica železa, navadno s predelovalnico: od fužin se je razlegalo udarjanje kladiv; razvaline fužine ♪
- fužínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fužinarje ali fužinarstvo: fužinarski delavec; fužinarska vas / fužinarsko kovaštvo ♪
- fužínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fužino: poslušal je enakomerne udarce fužinskih kladiv / fužinsko naselje ♪
- g [gé in gǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, g géja tudi g-ja (ẹ̄; ǝ̏) osma črka slovenske abecede: napiši g; mali g // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g ◊ muz. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi g neskl. pril. osmi po vrsti: odstavek g ◊ muz. G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice; G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani ♪
- ga rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga
ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo, on ♪
- ga členek za krepitev prislovne ali medmetne zveze: sam bog si ga vedi kje; vrag ga vedi; star.: gorje si ga mu; gorje se ga babnici, če jo zalotimo; bog ga bodi zahvaljen; prim. bogsigavedi, vragsigavedi ipd. ♪
- gá medm. (ȃ) posnema glas gosi, rac: ga, ga, so se vznemirile gosi v mlakuži ♪
- gabardén in gaberdén -a m (ẹ̑) tekst. močna volnena tkanina s strmo vtkanimi poševnimi črtami: siv gabarden; hlače, kostim iz gabardena ♪
- gabarít -a m (ȋ) urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten ♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi ♪
- gáben -bna -o prid. (á ā) star. ogaben, gnusen: gabna golazen ♪
- gabljív -a -o prid. (ȋ í) redko ogaben, gnusen: gabljive cunje ♪
- gábrje -a s (ȃ) redko gabrov gozd: na koncu vasi se je širilo gabrje ♪
- gábro -a m (ȃ) petr. kamnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in piroksenov ♪
- gábrov -a -o prid. (á) nanašajoč se na gaber: gabrov les; trd ko gabrova grča / gabrov gozd; jesenovo in gabrovo grmovje ♪
- gabrovína tudi gábrovina -e ž (í; á) gabrov les: kolo iz gabrovine / svet, porasel z gabrovino gabrovim drevjem ♪
12.239 12.264 12.289 12.314 12.339 12.364 12.389 12.414 12.439 12.464