Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (1.214-1.238)


  1.      dalekoséžnost  -i ž (ẹ́) raba peša daljnosežnost: dalekosežnost zgodovinskih sprememb ♪
  2.      daljnopísen  -sna -o prid. (ȋ) teleprinterski: daljnopisno poročilo / daljnopisni aparat ♪
  3.      daljnoséžen  -žna -o prid., daljnoséžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki ima v prihodnost segajoč pomen, vpliv: daljnosežen načrt; daljnosežni gospodarski ukrepi; daljnosežne posledice atomskih eksplozij // redko ki daleč seže, doseže: daljnosežne, krčljive lovke / daljnosežne rakete ♪
  4.      daljnoséžnost  -i ž (ẹ́) v prihodnost segajoč pomen, vpliv: daljnosežnost načrtov; ni se zavedal daljnosežnosti svoje odločitve ♪
  5.      daníti se  -ím se nedov. (ȋ í) nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan: dani se; vstal je, ko se je začelo daniti; pren. v vsej Evropi se je v tistih letih danilo 2. redko prihajati do spoznanja česa: začelo se mi je daniti, da sem osovražen ♪
  6.      debelosemén  -a -o prid. (ẹ̑) agr. ki ima debela, velika semena: debelosemena kumina ♪
  7.      debelúšec  -šca m (ȗ) šalj. debel človek: sušci in debelušci ♪
  8.      debelúšen  -šna -o prid. (ū) nekoliko debel: debelušen možak, otrok ♪
  9.      deklasírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) preiti iz določenega družbenega razreda v nižji razred: obubožano plemstvo se je deklasiralo deklasírati trg. postaviti v nižji kakovostni razred: kontrolor je meso te vrste deklasiral deklasíran -a -o: deklasiran intelektualec; seznam deklasiranega blaga; ekspr. deklasirano dekle moralno propadlo ♪
  10.      delektírati se  -am se nedov. (ȋ) knjiž. zelo se zabavati, uživati: delektiral se je ob grotesknem humorju ♪
  11.      delikatésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delikateso: delikatesno blago / delikatesni sir; delikatesna šunka; delikatesna trgovina trgovina z delikatesami in drugimi posebnimi jestvinami in pijačami ♪
  12.      delišés  in delíšes -a m (ẹ̑; ȋ) agr. sladko rdeče ali rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike: prodajajo zlato parmeno in delišes / Priolov delišes; rdeči, zlati delišes ♪
  13.      delovŕšen  -šna -o prid. (ȓ) jur., v zvezi delovršna pogodba pogodba o delu ♪
  14.      depéšen  -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na depešo: depešno sporočilo ♦ voj. depešno povelje ♪
  15.      desegregácija  -e ž (á) odpravljanje, odprava rasnega razlikovanja: rasisti se upirajo desegregaciji / desegregacija črncev, šol ♪
  16.      desén  tudi dezén -a m (ẹ̑) tekst. vzorec na tkanini: abstraktni, cvetlični deseni; karo desen; prti v raznih barvah in desenih // tkanina z vzorci sploh: krilo iz rjavega desena ♪
  17.      desenatêr  in desinatêr tudi dezenatêr -ja m (ȇ) tekst. risar vzorcev za tkanine: šola je vzgojila mnogo desenaterjev ♪
  18.      desenírati  -am in desinírati -am tudi dezenírati -am nedov. in dov. (ȋ) tekst. izdelovati vzorce za tkanine: kreatorji desenirajo oblačilne predmete deseníran in desiníran tudi dezeníran -a -o: desenirano blago za perilo ♪
  19.      desenzibilizácija  -e ž (á) med. zmanjšanje, odprava preobčutljivosti česa: desenzibilizacija organizma ♦ fot. desenzibilizacija filma zmanjšanje občutljivosti za določen barvni spekter ♪
  20.      desenzibilizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. zmanjšati, odpraviti preobčutljivost česa: desenzibilizirati alergičnega bolnika ♦ fot. desenzibilizirati film zmanjšati mu občutljivost za svetlobo ♪
  21.      desêrt  -a m (ȇ) jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku, poobedek: ob koncu obeda so prinesli desert; za desert je bil sir; sadni desert ♪
  22.      desêrten  -tna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na desert: desertno pecivo / desertni krožnik krožnik, manjši kot navaden plitvi krožnik; desertni pribor pribor, manjši kot navaden pribor // v zvezi desertno vino močno vino z značilno aromo, navadno zelo sladko ♪
  23.      deservíranje  -a s (ȋ) gost. pospravljanje mize po dnevnem obroku: natakarjeva naloga je tudi deserviranje ♪
  24.      desét  desêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število deset [10] a) v samostalniški rabi: pet in pet je deset; kaj more eden proti desetim / ura je deset; ob desetih dopoldne; pridem ob desetih (zvečer) 22h; nar. proti desetém deseti uri b) v prilastkovi rabi: deset prstov; tudi neskl.: knjiga v deset(ih) zvezkih; z nekaj deset možmi; stane okoli deset dinarjev ♦ rel. deset božjih zapovedi danih Mojzesu na Sinajski gori // neskl. izraža številko deset: stanuje na Cankarjevi 10; napiši tri ulomljeno z deset / pri izpitu je dobil oceno deset 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: na tvoje mesto lahko dobimo deset boljših / deset let ga že nisem videl zelo dolgo ● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; pog., ekspr. vseh deset (prstov) si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen; preg. kdor molči, desetim odgovori; sam.: igr. srčna deset desetica, desetka ♪
  25.      deset...  ali desét... in deset... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število deset: desetletje, desettisočak; desetdneven, desetlitrski, desetminuten, desetprsten; desetkraten ♪

   1.089 1.114 1.139 1.164 1.189 1.214 1.239 1.264 1.289 1.314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA