Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (11.689-11.713)



  1.      evropeízem  -zma m () način življenja in mišljenja, značilen za Evropo: kulturni evropeizem / politikov evropeizem ◊ lingv. (jezikovni) evropeizem beseda ali zveza, ki je značilna za večino evropskih jezikov
  2.      evropeizírati  -am nedov. in dov. () prilagajati evropskemu načinu življenja in mišljenja: oblast poskuša evropeizirati deželo / čas, ko se je slovenska zavest začela evropeizirati evropeizíran -a -o: evropeizirano mesto
  3.      evropéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Evropejce: to niso ameriški, ampak evropejski običaji / v svojih esejih in umetniških delih je popolnoma evropejski / star. evropejske dežele evropske
  4.      evropéjstvo  -a s (ẹ̑) evropska kultura in miselnost: navduševati se nad evropejstvom / ponosen je bil na svoje evropejstvo
  5.      evrópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost ◊ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober evrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan
  6.      evrópstvo  -a s (ọ̑) 1. evropska kultura in miselnost: z navdušenjem govoriti o evropstvu; pisateljev odnos do evropstva 2. pripadnost k evropski kulturi, miselnosti: poudarjati svoje evropstvo; zavest evropstva
  7.      evrovizíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na evrovizijo: evrovizijski prenos, program; prireditev bo prenašala evrovizijska mreža
  8.      Evstáhijev  -a -o prid. (á) anat., v zvezi Evstahijeva cev cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja
  9.      evtéktik  -a m (ẹ́) kem. zlitina ali zmes v takem razmerju sestavin, da ima najnižje možno strdišče
  10.      ézul  -a m (ẹ̑) v italijanskem okolju begunec, izseljenec: pomagati ezulom / naseljevanje istrskih ezulov v Trstu in okolici
  11.      f  [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja ( ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani
  12.      fabiánski  -a -o prid. () nanašajoč se na fabianizem: fabiansko gibanje / fabianska stališča
  13.      fabricírati  -am nedov. () redko izdelovati, proizvajati: teh aparatov pri nas še ne fabriciramo // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelovati: te cenene predmete fabricirajo kar na tekočem traku; pren. fabricirati laži; šola ne sme fabricirati samo uradnikov
  14.      fábrika  in fabríka -e ž (á; ) pog. tovarna: delati v fabriki; v kraju je veliko fabrik z visokimi dimniki / ljudje s kmetov so odhajali v fabrike in rudnike / ekspr. celo fabriko ima na svoji strani vse ljudi, ki tam delajo
  15.      fabrikát  -a m () tovarniški, industrijski izdelek: tuji fabrikati // redko izdelek, proizvod sploh: fabrikati in polfabrikati; pospeševati izvoz fabrikatov; pren., slabš. literarni fabrikat
  16.      fábriški  in fabríški -a -o prid. (á; ) nanašajoč se na fabriko; tovarniški: fabriški dimniki; fabriška sirena / fabriški delavec / fabriški izdelek
  17.      fábula  -e ž () 1. lit. smiselno si sledeči dogodki v literarnem delu, zgodba: fabula obravnava sodno preiskavo; izvirna, realistična fabula; fabula romana; nit fabule // nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same fabule 2. zastar. basen: Volkmerjeve fabule in pesmi
  18.      fabulatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na fabulo, pripoveden: fabulativni elementi literarnega dela; fabulativni okvir zgodbe / pisateljev fabulativni dar fabulatívno prisl.: pisatelja mikajo fabulativno razgibane situacije; zgodba je fabulativno dovolj zaokrožena
  19.      fabulístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na fabulo: fabulistični elementi v literarnem delu; obdelava fabulistične snovi; fabulistično ogrodje povesti / pisatelj ima izrazit fabulistični dar pripovedni
  20.      faciálen  -lna -o prid. () knjiž., redko zunanji, viden: facialne posebnosti naroda
  21.      fácies  -a m (ā) geol. skupek petrografskih in paleontoloških značilnosti usedlin na kakem kraju: kontinentalni, morski facies
  22.      fácit  -a m () knjiž. izid, rezultat: facit njegovega delovanja ni bil uspešen / facit vsega tega je bil, da smo se razšli
  23.      fáčuk  -a m () nar. vzhodno nezakonski otrok: fačuka ima // ekspr. otrok sploh: težko je nasititi vse te lačne fačuke
  24.      fading  tudi feding -a [féd-] m (ẹ̑) rad. začasna oslabitev sprejema zaradi sprememb v jakosti magnetnega polja: fadingi motijo televizijski sprejem; prizadevanje za zmanjševanje fadinga
  25.      fáeton  -a m () nekdaj lahka visoka dvosedežna kočija: lahni faetoni so drdrali po cesti

   11.564 11.589 11.614 11.639 11.664 11.689 11.714 11.739 11.764 11.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA