Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (1.139-1.163) 
- breznaglásen -sna -o prid. (ā) lingv. ki je brez naglasa: breznaglasna beseda ♪
- bréznati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) navadno v zvezi z maček kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: mačke se breznajo ♪
- brezokúsen -sna -o prid. (ú ū) ki je brez (dobrega) okusa: brezokusna juha / brezokusna kravata neokusna ♪
- brezosében -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje // redko neoseben, objektiven: brezosebna kritika 2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba ◊ lingv. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba brezosébno prisl.: v tem stavku je
glagol rabljen brezosebno ♪
- brezosébnost -i ž (ẹ̑) značilnost brezosebnega: brezosebnost pripovedovanja / brezosebnost pri znanstvenem raziskovanju / brezosebnost in neizrazitost; brezosebnost epigonstva ♪
- brezpášen -šna -o prid. (ā) čeb. v katerem ni paše: brezpašna doba ♪
- brezpôseln -a -o [sǝl] prid. (ȏ) ki je brez stalnega dela, zaposlitve: množica brezposelnih delavcev; brezposeln rudar brezpôselni -a -o sam.: brezposelni je potreben podpore; skupina brezposelnih; urad za brezposelne ♪
- brezpôselnež -a [sǝl] m (ȏ) knjiž. brezposeln človek, brezposelni: potepuhi in brezposelneži ♪
- brezpôselnik -a [sǝl] m (ȏ) knjiž. brezposeln človek, brezposelni: reveži in brezposelniki ♪
- brezpôselnost -i [sǝl] ž (ȏ) pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: brezposelnost v svetu narašča; odpraviti brezposelnost; boriti se proti brezposelnosti / akutna brezposelnost ♪
- brezposésten -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. ki je brez posesti, premoženja: brezposestni in brezdomski proletariat ♪
- brezseménka -e ž (ẹ̑) agr. sadež brez semena, semen: buča brezsemenka ♪
- brezsèn -snà m (ǝ̏ ȁ) knjiž., redko stanje brez sna: vso noč je v brezsnu ždel v naslonjaču ♪
- brezsénčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez sence: brezsenčno dvorišče / brezsenčne oljke ♪
- brezsénčje -a s (ẹ̑) knjiž., redko kraj, prostor brez sence: hoditi po brezsenčju in prahu ♪
- brezsénčnost -i ž (ẹ̑) značilnost brezsenčnega kraja, prostora ♪
- brezslíšen -šna -o prid. (í ȋ) neslišen: dihanje je bilo skoro brezslišno brezslíšno prisl.: brezslišno je odšla ♪
- brezsmíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) ki je brez smisla, smiselne urejenosti: ta odstavek je v prevodu brezsmiseln; brezsmiselno govorjenje duševnega bolnika // ki je brez možnosti za uspeh: brezsmiseln boj ♪
- brezsmíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) lastnost, značilnost brezsmiselnega: občutil je brezsmiselnost njegovih besed ♪
- breztelésen -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je brez telesa, nesnoven: breztelesen duh; breztelesne sence // ki je brez občutka telesa: sproščen je, breztelesen; sam.: plesalka je bila nekaj breztelesnega ♪
- brezuspéšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez uspeha: brezuspešen boj; tolažba je ostala brezuspešna; brezuspešno delo; brezuspešna prizadevanja; pogajanja so bila brezuspešna ♦ jur. brezuspešna izvršba brezuspéšno prisl.: brezuspešno iskati; brezuspešno je poskušal zaspati ♪
- brezúšec -šca m (ȗ) redko človek brez ušesa, ušes ♪
- brezutéšen -šna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko neutešen, neutešljiv: brezutešen jok ♪
- brezvsebínski -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki je brez (dobre) vsebine: brezvsebinske knjige / zveneče, brezvsebinske fraze; brezvsebinska gesla o domovini / bledi, brezvsebinski liberalizem ♪
- brezvsebínskost -i ž (ȋ) knjiž. značilnost brezvsebinskega: brezvsebinskost filma ♪
1.014 1.039 1.064 1.089 1.114 1.139 1.164 1.189 1.214 1.239