Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (1.139-1.163)



  1.      breznaglásen  -sna -o prid. (ā) lingv. ki je brez naglasa: breznaglasna beseda
  2.      bréznati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) navadno v zvezi z maček kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: mačke se breznajo
  3.      brezokúsen  -sna -o prid. (ú ū) ki je brez (dobrega) okusa: brezokusna juha / brezokusna kravata neokusna
  4.      brezoben  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje // redko neoseben, objektiven: brezosebna kritika 2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba ◊ lingv. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba brezobno prisl.: v tem stavku je glagol rabljen brezosebno
  5.      brezobnost  -i ž (ẹ̑) značilnost brezosebnega: brezosebnost pripovedovanja / brezosebnost pri znanstvenem raziskovanju / brezosebnost in neizrazitost; brezosebnost epigonstva
  6.      brezpášen  -šna -o prid. (ā) čeb. v katerem ni paše: brezpašna doba
  7.      brezpôseln  -a -o [sǝl] prid. () ki je brez stalnega dela, zaposlitve: množica brezposelnih delavcev; brezposeln rudar brezpôselni -a -o sam.: brezposelni je potreben podpore; skupina brezposelnih; urad za brezposelne
  8.      brezpôselnež  -a [sǝl] m () knjiž. brezposeln človek, brezposelni: potepuhi in brezposelneži
  9.      brezpôselnik  -a [sǝl] m () knjiž. brezposeln človek, brezposelni: reveži in brezposelniki
  10.      brezpôselnost  -i [sǝl] ž () pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: brezposelnost v svetu narašča; odpraviti brezposelnost; boriti se proti brezposelnosti / akutna brezposelnost
  11.      brezposten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. ki je brez posesti, premoženja: brezposestni in brezdomski proletariat
  12.      brezseménka  -e ž (ẹ̑) agr. sadež brez semena, semen: buča brezsemenka
  13.      brezn  -snà m (ǝ̏ ) knjiž., redko stanje brez sna: vso noč je v brezsnu ždel v naslonjaču
  14.      breznčen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez sence: brezsenčno dvorišče / brezsenčne oljke
  15.      breznčje  -a s (ẹ̑) knjiž., redko kraj, prostor brez sence: hoditi po brezsenčju in prahu
  16.      breznčnost  -i ž (ẹ̑) značilnost brezsenčnega kraja, prostora
  17.      brezslíšen  -šna -o prid.) neslišen: dihanje je bilo skoro brezslišno brezslíšno prisl.: brezslišno je odšla
  18.      brezsmíseln  -a -o [sǝl] prid. () ki je brez smisla, smiselne urejenosti: ta odstavek je v prevodu brezsmiseln; brezsmiselno govorjenje duševnega bolnika // ki je brez možnosti za uspeh: brezsmiseln boj
  19.      brezsmíselnost  -i [sǝl] ž () lastnost, značilnost brezsmiselnega: občutil je brezsmiselnost njegovih besed
  20.      breztelésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je brez telesa, nesnoven: breztelesen duh; breztelesne sence // ki je brez občutka telesa: sproščen je, breztelesen; sam.: plesalka je bila nekaj breztelesnega
  21.      brezuspéšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez uspeha: brezuspešen boj; tolažba je ostala brezuspešna; brezuspešno delo; brezuspešna prizadevanja; pogajanja so bila brezuspešna ♦ jur. brezuspešna izvršba brezuspéšno prisl.: brezuspešno iskati; brezuspešno je poskušal zaspati
  22.      brezúšec  -šca m () redko človek brez ušesa, ušes
  23.      brezutéšen  -šna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko neutešen, neutešljiv: brezutešen jok
  24.      brezvsebínski  -a -o prid. () knjiž. ki je brez (dobre) vsebine: brezvsebinske knjige / zveneče, brezvsebinske fraze; brezvsebinska gesla o domovini / bledi, brezvsebinski liberalizem
  25.      brezvsebínskost  -i ž () knjiž. značilnost brezvsebinskega: brezvsebinskost filma

   1.014 1.039 1.064 1.089 1.114 1.139 1.164 1.189 1.214 1.239  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA