Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (11.164-11.188) 
- ekspeditíven -vna -o prid. (ȋ) sposoben hitro, spretno opraviti kaj: zelo je ekspeditiven; ekspeditivna uprava / ekspeditivno poslovanje ekspeditívno prisl.: vprašanje učbenikov bi bilo treba reševati bolj ekspeditivno ♪
- eksperimènt -ênta m (ȅ é) znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus: delati eksperimente; z eksperimentom dokazati; fizikalni, kemični eksperiment; psihološki eksperiment / eksperiment z novim škropivom ni uspel poskusna uporaba za ugotovitev učinkovitosti // publ., nav. slabš. poskusno uvajanje novih načinov, metod: eksperimenti v gospodarstvu / filmski eksperiment ♪
- eksperimentálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na eksperiment: eksperimentalna metoda; eksperimentalna znanost / eksperimentalna fizika, psihologija 2. po drugi svetovni vojni ki išče nove umetniške izrazne možnosti: eksperimentalna umetniška skupina / eksperimentalni film; avantgardna in eksperimentalna glasba; eksperimentalno gledališče ◊ lit. eksperimentalni roman roman v dobi naturalizma, ki se opira na izsledke psihologije in sociologije eksperimentálno prisl.: eksperimentalno dokazati ♪
- eksperimentátor -ja m (ȃ) kdor eksperimentira: eksperimentator ni poskusna oseba; dognanja eksperimentatorjev / iznajdljiv, spreten eksperimentator; režiser eksperimentator ♪
- eksperimentírati -am nedov. (ȋ) delati eksperimente: pri fiziki dosti eksperimentirajo / z novim zdravilom še eksperimentirajo preizkušajo njegovo učinkovitost // publ., nav. slabš. poskusno uvajati nove načine, metode: v šolstvu preveč eksperimentirajo / dovolj smo eksperimentirali, zdaj se lotimo stvari zares ♪
- ekspiratóren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ekspiracijo: ekspiratorne motnje ♦ lingv. ekspiratorni glasovi glasovi, tvorjeni z izdihavanjem; ekspiratorni naglas ♪
- eksplicírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. razlagati, pojasnjevati: eksplicirati pojem, predpise / uprizoritev drame eksplicira osnovne družbene elemente eksplicíran -a -o: eksplicirana vsebina; racionalno ekspliciran smisel človekovega bivanja ♪
- eksplícite prisl. (ȋ) knjiž. vsebovano in tudi izraženo: avtor romana eksplicite ali implicite ohranja humanistične ideale / to sem eksplicite poudaril izrecno ♪
- eksplicíten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. jasen, nedvoumen, pojasnjen: ekspliciten izraz; razlagati v eksplicitni obliki ♦ mat. eksplicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe eksplicítno prisl.: problem je postavljen zelo eksplicitno ♪
- eksplikácija -e ž (á) knjiž. razlaga, pojasnitev: natančna, vsebinska eksplikacija; eksplikacija urbanistične problematike ♪
- eksploatacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eksploatacijo: eksploatacijski nameni / eksploatacijska cona rudnika / publ. eksploatacijski stroški pri majhni ladji stroški uporabe ♪
- eksploatátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na eksploatatorje, izkoriščevalski: eksploatatorski razred / odprava eksploatatorskega sistema ♪
- eksplodírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. silovito s pokom se vžgati in razleteti: granata je eksplodirala že v zraku / smodnik rad eksplodira; pren., ekspr. pazi, da ne eksplodiraš od jeze ∙ brezoseb., ekspr. bojimo se, da bo tudi na tem koncu sveta eksplodiralo prišlo do spopada 2. ekspr. nezadržano, silovito izraziti kaj, zlasti jezo: za vsak prazen nič eksplodira ♪
- eksplorácija -e ž (á) psiht. raziskovanje stanja duševnosti s pogovorom: psihiatrska eksploracija ♪
- eksplozíja tudi eksplózija -e ž (ȋ; ọ́) 1. hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska: nastala je močna eksplozija / eksplozija bombe, mine; eksplozija parnega kotla; eksplozija plinov v rudniku; eksplozija brizantnega razstreliva / opraviti, izvesti podzemeljsko atomsko eksplozijo eksplozijo atomske bombe // pok pri taki sprostitvi energije: slišale so se eksplozije ∙ ekspr. politična napetost je rasla in bati se je bilo eksplozije spopada 2. ekspr. nezadržen, silovit izraz česa: čustvena eksplozija 3. publ. velika in hitra (po)množitev česa: eksplozija avtomobilizma; eksplozija prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih ♪
- eksplozíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eksplozijo: eksplozijski pritisk; eksplozijska temperatura / oddaljenost od eksplozijskega centra; eksplozijski lijak odprtina, nastala ob eksploziji ♦ strojn. eksplozijski motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; Ottov motor eksplozíjsko prisl.: eksplozijsko varna izvedba aparatov ♪
- eksplozív -a m (ȋ) eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje, razstrelivo: napolniti rov z eksplozivom; velika rušilna moč eksploziva / eksploziv za atomsko bombo ♪
- eksplozíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki (rad) eksplodira: eksplozivni plini; bencinski hlapi so zelo eksplozivni; eksplozivne snovi / eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore; pren. bil je hrupen in eksploziven; publ. položaj v tej državi je zelo eksploziven ♦ avt. eksplozivni vžig pojav, da zmes goriva in zraka v bencinskem motorju prehitro zgori 2. nav. ekspr. močen, silovit: eksplozivni vulkanski izbruhi; eksploziven udarec / eksploziven izbruh epidemije; eksploziven tehnični razvoj ♪
- eksplozívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost eksplozivnega: eksplozivnost plinov / ekspr. zaradi njegove eksplozivnosti so se ga vsi izogibali ♪
- eksponát -a m (ȃ) predmet za ogledovanje, postavljen na javen prostor, razstavni predmet: poslati eksponate za razstavo; muzejski, sejemski eksponat; sestaviti katalog stalnih eksponatov v galeriji ♪
- eksponènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične: fašistični eksponenti; eksponenti begunske vlade / glavni eksponent stranke predstavnik, pooblaščenec / eksponent kapitalizma; pren., publ. glavna oseba drame je eksponent družbenega protislovja 2. mat. število, ki izraža stopnjo potence ali korena: napisati eksponent; lihi eksponent / korenski eksponent; potenčni eksponent ♪
- eksponênten in eksponénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na eksponent 2: eksponentno večanje / eksponentna enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v eksponentu; eksponentna funkcija funkcija, pri kateri nastopa neodvisna spremenljivka v eksponentu ♪
- eksponírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž., redko postaviti na ogled, razstaviti: eksponirati redke znamke 2. knjiž. napraviti opazno, poudariti: s črtanjem nekaterih mest v partituri je eksponiral glasove in tekst 3. knjiž. v začetku nakazati potek, razvoj dogajanja: avtor je zgodbo eksponiral nadvse pretenciozno ◊ fot. eksponirati film dopustiti učinkovanje svetlobe na film pri fotografiranju ali filmanju, osvetliti eksponírati se očitno, močno zavzeti se za kaj ne glede na nevarnost, izpostaviti se: noče se eksponirati zanj; pri stavki se je zelo eksponiral eksponíran -a -o 1. deležnik od eksponirati: eksponirani predmeti; njegov položaj je zelo eksponiran; politično eksponirana oseba 2. ki moli, štrli naprej:
eksponirani deli pročelja; zavarovati eksponirane ogle s ščitniki; pren. narodnostno eksponirani kraji ◊ šah. eksponirana figura figura, ki je v nevarnosti, da bo napadena ali osvojena ♪
- ekspórt -a m (ọ̑) prodajanje blaga v drugo državo; izvoz: povečati eksport končnih izdelkov; eksport in import blaga / to vino je samo za eksport / eksport se je podvojil količina blaga, prodanega v drugo državo ♪
- ekspozé -ja m (ẹ̑) uradna, informativna obrazložitev ali poročilo: imeti, poslušati ekspoze; ekspoze o predlogu novega zakona; povzetki iz predsednikovega ekspozeja v skupščini ♪
11.039 11.064 11.089 11.114 11.139 11.164 11.189 11.214 11.239 11.264