Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (11.114-11.138) 
- eksaltíranec -nca m (ȋ) knjiž. zanesenjak, prenapetež: verski eksaltiranec / proglasili so ga za pijanca, faliranega študenta in eksaltiranca ♪
- eksaltíranost -i ž (ȋ) knjiž. zanesenost, navdušenost, razvnetost: njena eksaltiranost ga je motila; ta lirična izpoved je brez eksaltiranosti / živčna eksaltiranost ♪
- eksaminánd -a m (ā) star. izpraševanec (pri izpitu): eksaminand je bil ves zmeden ♪
- eksaminátor -ja m (ȃ) knjiž. izpraševalec (pri izpitu): določiti eksaminatorje; čutil je nenaklonjenost eksaminatorjev // star. zasliševalec, preiskovalec: po deželi so poslali eksaminatorje ♪
- eksaminírati -am nedov. (ȋ) star. izpraševati (pri izpitu): eksaminirati učence ♪
- éksanje -a s (ẹ̑) glagolnik od eksati: napitnica se je vrstila za napitnico, eksanje za eksanjem ♪
- eksárh -a m (ȃ) 1. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik z metropolitsko oblastjo, neodvisen od patriarha: bolgarski eksarh 2. zgod. namestnik bizantinskega vladarja v Raveni in Kartagini ♪
- éksati -am dov. in nedov. (ẹ̑) pog. izpiti v dušku do dna (kozarca): rad eksa; na to se eksa ♪
- ekscelénca -e [tudi ekse-] ž (ẹ̑) s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za najvišje državne predstavnike: njegova ekscelenca gospod minister; njegova ekscelenca vas bo takoj sprejela / kot nagovor vaša ekscelenca / palača ekscelence guvernerja ♪
- ekscéntričen tudi ekscêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) 1. ki nima osrednje točke v svojem središču, izsreden: ekscentričen obroč; ekscentrične mreže pajkov / ekscentrična rast bule 2. knjiž. ki se zelo razlikuje od običajnega, normalnega; nenavaden, opazen: ekscentrična obleka; ekscentrične geste / dajal je ekscentrične izjave; ekscentrične navade / nav. ekspr. bila je precej ekscentrična neuravnovešena, čudaška ◊ gozd. ekscentrično deblo deblo, ki nima stržena v sredini; grad. ekscentrična obremenitev obremenitev, ki ne deluje na sredino konstrukcije; obrt. ekscentrična stiskalnica ekscentrska stiskalnica ♪
- ekscéntričnost tudi ekscêntričnost -i ž (ẹ́; é) knjiž. lastnost ekscentričnega: ekscentričnost ljubezni; že kot otrok je kazal znake ekscentričnosti / njenih ekscentričnosti se je naveličal ◊ geom. linearna ekscentričnost elipse, hiperbole oddaljenost gorišča od središča; teh. ekscentričnost lastnost dveh okroglih predmetov ali likov, da se njuni središči ne ujemata ♪
- ekscéntrik tudi ekscêntrik -a m (ẹ́; é) knjiž. neuravnovešenec, čudak, posebnež: dekadenti in ekscentriki ♪
- ekscéntrski tudi ekscêntrski -a -o prid. (ẹ̄; ē) nanašajoč se na ekscenter, izsredniški: ekscentrski pogon / ekscentrska gred ♦ obrt. ekscentrska stiskalnica stiskalnica, katere bistveni sestavni del so ekscentri ♪
- ekscerpíranje -a s (ȋ) glagolnik od ekscerpirati: ekscerpiranje za zgodovinski slovar / ekscerpiranje iz obsežnega gradiva ♪
- ekscerpírati -am nedov. in dov. (ȋ) namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati: ekscerpirati metafore iz pesmi; ekscerpiral je stare tekste / ekscerpiral je vse dostopno gradivo; ekscerpirati knjigo ♪
- ekscêrpt -a m (ȇ) odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta; izpisek, izpis: delati ekscerpte; ekscerpt iz knjige; ekscerpti za slovar // kratka vsebina, povzetek: za izpit je študiral le po dobrih ekscerptih ♪
- ekscés -a m (ẹ̑) prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari: čustveni, seksualni ekscesi / ublažiti ekscese konservativizma // prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju, izgred: v teh krajih pogostoma prihaja do šovinističnih ekscesov; ekscesi vojaških ekspedicij / nočni ekscesi mladine razgrajanja, pretepi ♪
- ekshávstor -ja m (ā) strojn. naprava za odsesavanje prašnega zraka, plinov ali za prenos sipkega materiala: ekshavstor za škodljive pline; ekshavstor za seno, žito; instalacija ekshavstorjev ♪
- ekshibícija -e ž (í) knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem: izvajati predrzne ekshibicije; prikazali so ekshibicijo v plezanju; akrobatsko-baletna ekshibicija / ekspr. scenarij je porabil le za lastne ekshibicije // nastop, predstava, ki naj pokaže spretnost, dovršenost v čem: po tekmovanju so prvaki priredili skupno ekshibicijo; ekspr. prikazali so pravo ekshibicijo hokeja; pren. ta knjiga je ekshibicija zmogljivosti jezika in sloga ♪
- ekshibicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekshibicijo: ekshibicijski nastop / težka ekshibicijska naloga ♪
- ekshibicioníst -a m (ȋ) 1. človek z bolestno težnjo po razkrivanju in uveljavljanju samega sebe: posebna vrsta nevrotikov so ekshibicionisti / psihični ekshibicionist 2. med. človek z bolezenskim nagnjenjem do razgaljanja in razkazovanja spolovil: homoseksualci in ekshibicionisti ♪
- ekshibicionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekshibicionizem: prostor je brez ekshibicionističnih elementov / ekshibicionistično razgaljanje ♪
- ekshibicionízem -zma m (ȋ) zaneseno razkrivanje, prikazovanje česa, navadno čustev: čustveni, nazorski ekshibicionizem ♦ med. bolezensko nagnjenje do razgaljanja in razkazovanja spolovil // preračunano uporabljanje takih dejanj ali sredstev, ki dosegajo velik učinek: režija je bila preprosta, realistična, brez ekshibicionizma; stilistični ekshibicionizem ♪
- ekshibít -a m (ȋ) zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga ♪
- eksikátor -ja m (ȃ) kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi: hraniti v eksikatorju ♪
10.989 11.014 11.039 11.064 11.089 11.114 11.139 11.164 11.189 11.214