Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (10.764-10.788)


  1.      držávnik  -a m (ā) kdor ima pomemben položaj, pomembno funkcijo v vodstvu države: visoki gost je imel uradne pogovore z jugoslovanskimi državniki; seznanil se je z najpomembnejšimi državniki svoje dobe; sposoben državnik ♪
  2.      držávniški  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na državnike ali državništvo: biti na državniškem obisku; državniški sestanek / državniški posli; imel je bogate državniške izkušnje ♪
  3.      držávništvo  -a s (ā) dejavnost državnikov: posvetiti se državništvu / nekaterim udeležencem konference je manjkalo pravo državništvo ♪
  4.      držávno...  prvi del zloženk (á) nanašajoč se na državen: državnoadministrativen državnocentralističen, državnopraven ♪
  5.      držávnoadministratíven  -vna -o prid. (á-ȋ) nanašajoč se na državno administracijo: državnoadministrativni organi; državnoadministrativni sistem ♪
  6.      držávnogospodárski  -a -o prid. (á-á) nanašajoč se na državno gospodarstvo: državnogospodarski red ♪
  7.      držávnokapitalístičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državni kapitalizem: državnokapitalistični sistem; državnokapitalistične tendence ♪
  8.      držávnomonopolístičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državni monopol: državnomonopolistične težnje ♪
  9.      držávnopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državno politiko: državnopolitični sistem; državnopolitična enotnost; državnopolitična načela / državnopolitična vzgoja državljanov ♪
  10.      držávnopráven  -vna -o prid. (á-ā) nanašajoč se na državno pravo: v državnopravnem smislu gre za eno in isto državo; urejevanje državnopravnih razmer ♪
  11.      držávnosocialístičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državni socializem: državnosocialistična proizvodnja ♪
  12.      držávnoupráven  -vna -o prid. (á-á) nanašajoč se na državno upravo: državnoupravni aparat ♪
  13.      držávnozbórski  -a -o prid. (á-ọ̑) nanašajoč se na državni zbor: državnozborski poslanec; razpisane so bile državnozborske volitve ♪
  14.      državoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na državoslovje: državoslovna študija; državoslovne vede ♪
  15.      državotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: ta zbor je bil prvo državotvorno dejanje naroda; zgolj politično gibanje je polagoma preraslo v državotvorno / odrekati majhnemu narodu državotvorno sposobnost // ki podpira temelje obstoječe države: državotvorna miselnost ♪
  16.      državoznánstvo  -a s (ȃ) državoslovje: posvetiti se zgodovini in državoznanstvu ♪
  17.      duálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na dual, dvojinski: dualna končnica 2. knjiž. ki je dveh vrst; dvojen: zapletena dualna narava človeka ♪
  18.      dualístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dualizem: dualistični princip v skladbi / dualistični nazor / dualistična ureditev države; dualistična ustava ♪
  19.      dualízem  -zma m (ū) 1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost: za skladbo je značilen izrazit dualizem — romantična vsebina, podana v klasični obliki; moralni dualizem; psihofizični dualizem sveta 2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz dveh enakovrednih počel: Aristotelov, Descartesov dualizem; kozmološki dualizem nazor, da sta obstajali na začetku dve prvotni počeli: dobro in zlo ◊ jur. dualizem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni in varstvene ukrepe; lit. jezikovni dualizem teorija slovenskih ilircev, po kateri naj bi bila literatura za kmete pisana v slovenščini, za izobražence pa v ilirskem jeziku; ped. dualizem šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima dve neenaki možnosti šolanja; rel. krščanski dualizem ki priznava dvojnost v vesolju: Boga in svet, duha in materijo, dušo in telo; zgod. dualizem ureditev habsburške monarhije po letu 1867, ko se je razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem ♪
  20.      dubióza  -e ž (ọ̑) ekon. terjatev, o katere poravnavi se dvomi: med njihovimi terjatvami je bilo veliko dubioz ♪
  21.      dubiózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. dvomljiv, nezanesljiv, negotov: dubiozna prognoza zdravnika ♦ ekon. dubiozna terjatev terjatev, o katere poravnavi se dvomi ♪
  22.      dublêr  -ja m (ȇ) film., gled. kdor nadomešča pravega igralca v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje, dvojnik: kot dubler je nastopil znani dirkač; filmski dubler; pevski dubler glavnega junaka ♪
  23.      dubléta  -e ž (ẹ̑) vsaka od dveh ali več enakih stvari, dvojnica: knjižnica si je močno opomogla z izmenjavo dublet; zamenjava dublet med filatelisti // lingv. vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede: akcentska, pravopisna dubleta / pri izbiri med knjižnim in pogovornim izrazom se je odločil za pogovorno dubleto sinonim ◊ lov. napraviti dubleto izstreliti dva zaporedna strela, od katerih vsak zadene drugo žival ♪
  24.      dubléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dubleto: dubletni izvod knjige / akcentsko dubletni glagoli ♪
  25.      dublírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. na osnovi ene stvari, predmeta narediti enega ali več prav takih: dublirati film 2. film., gled. nadomeščati pravega igralca v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje: dublirala jo je v več filmih ♪

   10.639 10.664 10.689 10.714 10.739 10.764 10.789 10.814 10.839 10.864  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA