Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (10.639-10.663)



  1.      dróžka  -e ž (ọ̑) zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija: peljati se z drožko
  2.      drpáliti  -im nedov.) ekspr., redko s težavo, okorno hoditi: trudoma je drpalil čez breg in dol / vlak je vztrajno drpalil navkreber // s težavo vleči: komaj sta drpalila vsak svoj hlod za seboj
  3.      dŕr  medm. () posnema ropot, drdranje: drr, poje mlatilnica, strojnica / drr, je zdrdrala pesem
  4.      dŕs  -a m () muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom
  5.      dŕsa  -e ž () sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu // redko drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba ● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsajeagr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine
  6.      drsáč  -a m (á) redko drsalec: na ribniku je bilo vse živo drsačev / bil je izkušen hribolazec in odličen drsač
  7.      drsálec  -lca [c in lc] m () 1. kdor se drsa: na drsališču je vsako nedeljo veliko drsalcev // športnik, ki goji drsanje: nastop mladih drsalcev; bil je zares odličen drsalec 2. zool. kljunata žuželka, ki drsi po vodni gladini, Gerris lacustris
  8.      drsálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na drsanje: drsalni šport; drsalna revija / drsalni čevlji čevlji, na katerih so pritrjene drsalke; drsalni par ♦ šport. drsalni korak tehnika smučanja, pri kateri je gibanje takšno kot pri drsanju 2. nanašajoč se na drsenje; drsen: drsalna ploskev smuči
  9.      dŕsalica  -e ž () nar. drsalnica, drsnica: vsak večer sem drsalico polil z vodo
  10.      drsalíšče  -a s (í) urejen prostor z ledeno ploskvijo za drsanje: vsak dan se hodi drsat na drsališče / pokrito drsališče; umetno drsališče z umetno vzdrževanim ledom
  11.      drsálka  -e ž () nav. mn. kovinska priprava za drsanje, ki se pritrdi na čevlje: pripeti, priviti si drsalke na čevlje; otroci so na drsalkah švigali sem in tja ◊ muz. kovinska ploščica, s katero se pri igranju brenka po strunah
  12.      drsálka  -e [lk in k] ž () ženska, ki se drsa: na drsališču se je zbralo precej drsalcev in drsalk // športnica, ki goji drsanje: še zmeraj je izvrstna drsalka; nastop mladih drsalk
  13.      dŕsanje  -a s () glagolnik od drsati: zaradi drsanja se je blago na komolcih hitro obrabilo / gledal je njeno počasno drsanje k vratom / otroci se že veselijo kepanja in drsanja; gojiti drsanje; ukvarjati se z drsanjem / zmagati v drsanju ♦ šport. hitrostno drsanje; umetnostno ali umetno drsanje
  14.      dŕsati  -am nedov. () 1. premikati (se) po čem z dotikanjem: roka je v temi drsala po vratih in iskala kljuko; drsati s komolcem po mizi; drsati s palico po tleh / kolo (se) drsa ob blatnik (se) drgne, zadeva // drsaje hoditi: nog ni več privzdigovala, samo drsala je; po hodniku so drsali ljudje s težkimi škornji / ženske po kolenih drsajo okrog oltarja 2. gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem: drsa že od otroških let // nastopati, tekmovati v drsanju: drsala sta na vseh pomembnejših prireditvah dŕsati se hitro se premikati v čevljih ali na drsalkah po ledu: otroci se kepajo in drsajo; vsako nedeljo se hodi drsat na drsališče drsáje: drsaje hoditi drsajóč -a -e: s hodnika so se čuli drsajoči koraki; vrišč drsajočih se otrok
  15.      drsíšče  -a s (í) zastar. drsališče: šli so se drsat na drsišče
  16.      dŕska  -e ž () lov. sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad: v snegu so se poznale globoke drske zadetega gamsa
  17.      drsljáj  -a m () 1. drsajoč dotik: na rami je začutila drsljaj prstov 2. premikanje na drsalkah od enega do drugega odriva: v dolgih drsljajih se je pognal na sredino drsališča
  18.      drsljív  -a -o prid. ( í) drsen, spolzek: pot je bila po dežju drsljiva
  19.      drsník  -a m (í) teh. strojni del, ki drsi po drugem delu stroja: drsnik se je obrabil ♦ elektr. del, ki vzpostavlja električni kontakt med gibljivimi in negibljivimi deli priprave, stroja
  20.      dŕst  -í ž () razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic: ribe potujejo na drst / riba je v drsti
  21.      dŕsten  -tna -o prid. () nanašajoč se na drst, drstenje: drstna riba / drstni čas; drstna jamica ♦ rib. drstni izpuščaji belkasti bradavičasti izrastki na koži samcev med drstjo
  22.      drstênje  -a s (é) glagolnik od drstiti se: sardele potujejo na drstenje
  23.      drstíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se ribe drstijo: ribe potujejo na svoja stara drstišča; drstišče jegulj
  24.      drstítev  -tve ž () glagolnik od drstiti se: drstitev jegulje; prepovedati lovljenje rib v času drstitve
  25.      drúg  -a tudim, mn. drugóvi in drúgi () 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči, močni, tihi drugovi kraške samote (S. Kosovel) 2. star. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: bil je njihov trgovski drug / kot del naslova podjetja, v kapitalistični ekonomiki tvrdka XY in drug 3. knjiž. moški, ki živi z žensko skupno življenje: njen življenjski drug / zakonski drug mož 4. etn. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe: prišla sta ženin in njegov drug; biti, iti za druga; izbrati si koga za druga // rel. bogoslovec, ki organizira in vodi slavje ob novi maši: bil je za druga več novomašnikom

   10.514 10.539 10.564 10.589 10.614 10.639 10.664 10.689 10.714 10.739  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA