Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (10.614-10.638)



  1.      drobnopísje  -a s () knjiž. zelo podrobno, natančno opisovanje česa v literarnem delu: zgubljal se je v pretiranem drobnopisju vsakdanjega življenja; pozitivistično drobnopisje
  2.      drôbnoproizvajálski  -a -o [s in ls] prid. (ó-) nanašajoč se na drobne proizvajalce: drobnoproizvajalski sloj prebivalstva
  3.      drobnóst  tudi drôbnost -i ž (ọ̑; ó) redko 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: iz žepov so mu pobrali različne drobnosti: nož, vžigalice, denarnico in vse drugo 2. kar je malo pomembno, nepomembno: pozornost obrača le na drobnosti 3. knjiž. podrobnost, nadrobnost: do zadnjega trenutka niso vedeli za drobnosti zasedanja
  4.      drobnozŕn  -a -o prid. ( ) drobnozrnat: drobnozrn pesek
  5.      drobnozŕnat  -a -o prid. () ki ima drobna zrna: drobnozrnata koruza / drobnozrnat pesek, smodnik ♦ fot. drobnozrnata emulzija; min. drobnozrnata rudnina
  6.      drobtína  -e ž (í) 1. majhen drobec kruha ali peciva: pobirati drobtine po mizi; stresti drobtine s prta; krušne drobtine; pren. nekatere drobtine iz tega razgovora nam je zgodovina ohranila // ekspr. malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa je dal delavcem kako drobtino; ne bomo se zadovoljevali z drobtinami 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: pri hiši ni niti drobtine kruha; prišel je po drobtino tolažbe 3. mn. drobno zmlet ali zdrobljen posušen kruh: meso povaljamo v jajcu in drobtinah; zabeliti z drobtinami
  7.      drobtínar  -ja m () ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari: vse življenje bo ostal drobtinar
  8.      drobtínčar  -ja m () ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari: bil je suh prakticist in drobtinčar
  9.      drobtínčarski  -a -o prid. () ekspr. ki se poteguje, bori za malo pomembne stvari: ni revolucionar z jasno perspektivo, temveč drobtinčarski borec / drobtinčarska politika
  10.      dróg  -a m, mn. drogóvi in drógi (ọ̑) 1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra ∙ spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja 2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog ◊ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
  11.      dróga  -e ž (ọ́) 1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog 2. knjiž. mamilo: uživati droge; omamljenost od droge; prekupčevanje z drogami
  12.      drogerístka  -e ž () ženska oblika od drogerist: seznanil se je z mlado drogeristko
  13.      drogíst  -a m () star. drogerist: pojdi k drogistu po mazilo za lase
  14.      drogóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na drog: drogovna konzola / drogovni nosilci nosilci, sestavljeni iz drogov
  15.      drogóvje  -a s (ọ̑) več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja ♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore
  16.      drómlja  -e ž (ọ̑) etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi: igrati na dromljo; drobna dromlja
  17.      drómljati  -am nedov. (ọ̑) 1. igrati na dromljo: zna dromljati 2. star. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom; brundati: maček zadovoljno dromlja 3. star. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove; bobnati: ves čas je s prsti dromljal po mizi
  18.      dróplja  -e ž (ọ̑) velika stepska ptica z dolgimi močnimi nogami in dolgim vratom: jata dropelj se je skrivala v travi; lov na droplje
  19.      dróps  -a m (ọ̑) trdi, nepolnjeni bonboni: kupil je deset dekagramov dropsa; neskl. pril.: drops bonboni
  20.      drozgálnik  -a m () agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva: pivovarniški drozgalniki
  21.      drôžen  -žna -o prid. (ó) nanašajoč se na droži, drože: drožno vino, žganje / drožne glivice glive kvasovke
  22.      drožénec  -nca m (ẹ̄) redko droženka: napiti se droženca
  23.      droží  -í ž mn. ( ) 1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus // star. kvas: ne pozabi kupiti droži 2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži
  24.      drožíce  -žíc ž mn.) nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži: peči kruh z drožicami
  25.      drožíti  -ím nedov. ( í) redko z drogom poganjati splav ali čoln: drožil je na vse pretege na drugi breg

   10.489 10.514 10.539 10.564 10.589 10.614 10.639 10.664 10.689 10.714  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA