Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (10.539-10.563)



  1.      dŕgniti  -em nedov., tudi drgníla (ŕ ) 1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: drgniti dlan ob dlan; drgniti s prstom po šipi; drgne ga z brisačo po hrbtu; drgne se z rokami po kolenih; drgne si premrle roke / žival se drgne ob drevo / vrata se pri odpiranju drgnejo ob tla // z drgnjenjem čistiti, snažiti: drgniti tla s krpo; ekspr. cel dan drgne in pospravlja 2. slabš. igrati, zlasti na godalni instrument: goslač in čelist sta kar naprej drgnila 3. ekspr. cvrčati, čirikati: v travi so drgnili črički in kobilice ● pog. drgniti šolske klopi, hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. že pet let drgne isti plašč nosi, ima; ekspr., redko vsak se že drgne ob njegovo osebo se obreguje, spotika
  2.      dŕgnjenje  -a s (ŕ) glagolnik od drgniti: odstraniti barvo z drgnjenjem; drgnjenje s krtačo; od drgnjenja vneta koža / slišalo se je drgnjenje čevljev ob železo
  3.      drgúlja  -e ž (ú) agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom
  4.      drhál  -i [a] ž () slabš. 1. neurejena množica ljudi: drhal je od trenutka do trenutka naraščala / za tujcem se je podila drhal otrok // skupina nasilnih ljudi: tam se klatijo roparske drhali / fašistične drhali / dan za dnem popiva s svojo drhaljo druščino, družbo 2. ed. neosveščeni, nekulturni ljudje: zanj so bili ti ljudje drhal; spopadel se je z nazori malomeščanske drhali; poulična drhal / kot psovka poznam vas, drhal
  5.      drhtávica  -e ž () rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja: prijetna drhtavica; živčna drhtavica / od ugodja mu je šla drhtavica po telesu; drhtavica me spreletava, stresa / govoril je z drhtavico v glasu // redko živčna napetost, vznemirjenje: novica o aretacijah je povzročila čudno drhtavico v kraju
  6.      drhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: deček drhti in joka; ustnice ji drhtijo; drhteti od mraza, od razburjenja; noge drhtijo od utrujenosti; drhti po vsem telesu / glas ji drhti; pren., pesn. listi drhtijo v vetru; odsevi luči drhtijo na vodi; mesečina drhti ∙ ekspr. ubil ga je, je drhtelo dekle drhteč govorilo, pripovedovalo; kazalec brzinomera drhti na sto se drhteč premika 2. knjiž. biti zelo čustveno vznemirjen: srce ji drhti od žalosti; drhteti v upu in strahu / drhti pred vsako nevarnostjo / pesn. drhteti v dalje 3. knjiž. biti zaznaven, opazen: strah drhti v njenih pogledih; v pesmih drhti žalost drhté: drhte je stala med vrati drhtèč -éča -e: čakal je, drhteč od mraza in strahu; drhteč glas; drhteči prsti; drhteč žarek svetlobe
  7.      drhtljáj  -a m () rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza: drhtljaj ji je spreletel premraženo telo; bolesten drhtljaj mišic na obrazu; živčni drhtljaj / drhtljaj glasu, joka; pren. drhtljaj duše, srca
  8.      driáda  -e ž () v grški mitologiji nimfa, ki živi v krošnjah dreves: rad se je pogovarjal o nimfah in driadah
  9.      dríčanje  -a s () glagolnik od dričati: po napornem dričanju po spolzkem bregu jim je počitek dobro del / kmalu se bo začelo dričanje po snegu in ledu
  10.      dríčast  -a -o prid. (í) redko drsen, spolzek: pot je bila mokra in dričasta
  11.      dríčati  -am nedov. () redko drčati, drseti: pod vrhom je padel in začel dričati navzdol dríčati se nar. gorenjsko drsati se ali smučati se: dričati se po ribniku; dričal se je v družbi dobrih smučarjev; otroci so se ves dan dričali po hribu / gamsi se dričajo po strminah
  12.      dríčav  -a -o in dričàv -áva -o prid. (í; á) redko drsen, spolzek: hoditi po dričavi poti
  13.      drílati  -am nedov. () žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem: drilati poštevanko; drilati vajo za nastop
  14.      drískav  -a -o prid. () nanašajoč se na drisko: driskav bolnik / driskavo blato
  15.      dristílo  -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir
  16.      dristíti  -ím nedov. ( í) star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti: dristiti bolnika
  17.      dŕkati  -am nedov. () zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po čelu 2. drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili na potok drkat
  18.      dŕma  -e ž (ŕ) nar. slabša trava, ščavje: Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši (Prežihov)
  19.      dŕmež  in dŕmeš -a m () hrvatski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: gostilna se je tresla od drmeža
  20.      dŕn  -a m () star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drn ∙ zastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svetšport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
  21.      dŕnast  -a -o prid. () alp. porasel z nizko gorsko travo: drnast previs; strmo drnasto pobočje
  22.      drnáten  -tna -o prid. (ā) redko zarasel, neobdelan: postaviti hišo na drnatnem terenu
  23.      dŕncati  -am nedov. () 1. teči v drncu: drncati in galopirati / poveljnik je drncal na belem konju ♦ vet. enakomerno, hitro teči brez poskakovanja // ekspr. hiteti, drveti: kočije so drdrale in drncale mimo nas 2. redko bingljati, migati: sedel je na klopi in drncal z nogami
  24.      dŕnec  -nca m () enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju: utrujena žival je prešla iz drnca v korak; pognati konja v drnec; enakomeren, lahen, nagel drnec / jahati, voziti se v drncu ♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja
  25.      drníce  -níc ž mn.) knjiž., redko, v zvezi drnice igrajo bliska se v daljavi

   10.414 10.439 10.464 10.489 10.514 10.539 10.564 10.589 10.614 10.639  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA