Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (10.389-10.413)


  1.      dozvenéti  -ím dov. (ẹ́ í) prenehati zveneti: citre še niso dozvenele / besede so dozvenele ♪
  2.      dozvenévati  -am nedov. (ẹ́) približevati se koncu zvenenja: glas zvonca polagoma dozveneva; poslednji zvoki harfe so dozvenevali ♪
  3.      dožétki  -ov m mn. (ẹ̑) nar. vzhodno pojedina po končani žetvi: na dožetkih je bilo veselo / praznovanje dožetkov ♪
  4.      doživéti  -ím dov., dožível (ẹ́ í) 1. v življenju priti do česa, biti deležen česa: človek težko razume, če sam ne doživi; pripovedoval je, kaj vse je po svetu videl in doživel; veliko je doživela na potovanju; marsikaj smo doživeli v tem času; tega ni mogoče opisati, treba je doživeti / doživeti bedo, razočaranje // s čustvi dojeti: pesmi ni niti doživel niti razumel / zgodbo je povedal na kratko, a doživel jo je do podrobnosti 2. živeti do določene dobe, dogodka: doživeti visoko starost; le malo prvoborcev je doživelo konec vojne / star sem že, a vnuka bi še rad doživel 3. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: film je doživel dobro kritiko; taka politika je morala doživeti polom; naši tekmovalci so doživeli popoln poraz / prevod je doživel precej popravkov; knjiga je doživela več izdaj / doživeti čast, sramoto biti počaščen, osramočen 4. vznes. umreti: doživela je, vsi bomo šli za njo dožívljen -a -o: globoko doživljena glasba; pot do resnično in zavestno doživljenega spoznanja je bila težka; mučen spomin na doživljeno sramoto; vizionarno doživljena resničnost doživét -a -o: od doživetih vtisov je bila vsa bleda; misel na doživeto srečo; vse zgodbe v knjigi so intenzivno doživete; do kraja doživeta lirika; prisl.: altistka je pela naslovno vlogo doživeto in izredno prepričevalno; sam.: prav stil te novele odkriva globino doživetega; neposredno izpovedovanje doživetega ♪
  5.      doživétje  -a s (ẹ̑) 1. kar kdo doživi, s čustvi dojame: to doživetje ga je močno pretreslo; duhovno, notranje, osebno doživetje; močno, resnično doživetje; pesniško, umetniško doživetje; doživetje lepote, umetniškega dela / nav. ekspr.: naše gore so mu bile edinstveno doživetje; mesto je bilo zanje pravo doživetje; slika mu je bila posebno doživetje; šola je otroku veliko doživetje // doživljaj: doživetja v partizanih; napisati reportažo o doživetjih in vtisih 2. glagolnik od doživeti: doživetje strahu v sanjah; doživetje vojne ◊ jur. zavarovanje za doživetje zavarovanje, pri katerem se izplača določena vsota, ko poteče pogodbena doba ali ko doseže zavarovanec določeno starost ♪
  6.      doživljáj  -a m (ȃ) 1. kar kdo doživi: novi vtisi in doživljaji so mu bistrili duha; dijaški doživljaji; drobni doživljaji; doživljaji jamarjev v čudovitem kraškem svetu / osebni, pesniški doživljaj 2. redko doživetje: vsaka njegova pesem je bila zame doživljaj ♪
  7.      doživljájski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na doživljanje ali doživljaje: vse, kar je v obsegu pesnikovega doživljajskega kroga, zveni kot pristna izpoved; knjiga je pisana neposredno iz doživljajskega sveta otroka; doživljajska globina; pesnik ima izjemno doživljajsko zmožnost / učenci so pisali doživljajski spis ♪
  8.      dožívljati  -am nedov. (í) 1. v življenju prihajati do česa, biti (večkrat) deležen česa: to pripoveduje ženska, ki je sama doživljala grozote okupacije; marsikaj težkega je doživljal v tistih časih / doživljala je razočaranje za razočaranjem // s čustvi dojemati: joka se ob usodah ljudi, tako jih doživlja; umetnik močno doživlja / ta pesnik doživlja družbeno problematiko bolj z razumom kot s srcem 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo (večkrat) deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: njegova dela so doživljala dobro kritiko; doživljali smo poraz za porazom; doživljati uspehe in neuspehe / njegove pesmi doživljajo preobrazbo; doživljati spremembe spreminjati se doživljajóč -a -e: stal je tam, doživljajoč mogočnost prirode; emocionalno široko doživljajoč glasbenik dožívljan -a -o: doživljano življenje ♪
  9.      doživljênjski  -a -o prid. (ē) neustalj. dosmrten: doživljenjska kazen / izvolili so ga za doživljenjskega predsednika ♪
  10.      dóžnjek  -a m (ọ̄) nar. vzhodno venec iz klasja, ki se splete ob koncu žetve ♪
  11.      dracéna  -e ž (ẹ̑) bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; zmajevo drevo, zmajevec: splezati na draceno ♦ vrtn. lončnica s pokončnim olesenelim steblom in podolgovatimi ali suličastimi zelenimi ali pisanimi listi; zmajevec ♪
  12.      drág  -a -o tudi -ó prid., drážji (ȃ á; drugi pomen ȃ) 1. ki stane veliko denarja: to je zelo drag stroj; živež je v mestu dražji kot na deželi; knjige so preveč drage, da bi jih mogel kupovati; draga stanovanja; drago vino; drag kot žafran zelo / ta servis je precej drag; zahaja le v boljše, dražje gostilne; tam je življenje zelo drago / nav. ekspr. dobiti za drag, velik denar / to je zelo drago krzno dragoceno / drag kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit ♦ metal. drage kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance 2. z dajalnikom do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: ta človek mi je zelo drag; vznes. bil je drag mojemu srcu / njen obisk mu je bil vedno drag; to mi je drag spomin; resnica mu je nadvse draga / v nagovoru: dragi oče! dragi prijatelj! duša draga, tako ne bo šlo naprej; v vljudnostnem nagovoru dragi bralci! v osmrtnicah pogreb dragega pokojnika bo v soboto 3. redko ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; dragocen: ne izgubljaj po nepotrebnem dragega časa ● ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; drage volje mu je ustregel zelo rad; rade volje; ekspr. molči, če ti je življenje drago če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; knjiž. če ti je drago, greva naprej če hočeš, če ti je prav; pojdi, kamor ti drago kamor hočeš, želiš; le smejte se, kolikor vam drago kolikor hočete drágo in dragó prisl.: drago kupiti, prodati; drago se oblačiti; drago plačane izkušnje / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju drago mi je ∙ ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice drági -a -o sam.: ob novem letu se je spomnil svojih dragih; mislil je le na svojo drago ∙ vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu ♪
  13.      drága 1 -e ž (á) 1. manjša dolina, navadno stranska: strma draga deli hrib na dva dela; cesta pelje skozi globoko drago // odtočni jarek: kopati drago / hodili so po vodnih dragah 2. manjši ozek zaliv: zasidrali so se v prijetni dragi ♪
  14.      drágec  -gca m (ȃ) ekspr. drag, ljubljen človek: to je moj dragec / kot nagovor sedi k meni, dragec / iron. ej, dragec, tako pa ne bo šlo ♪
  15.      drágica 1 -e ž (ȃ) ekspr. draga, ljubljena ženska: naša dragica je zbolela / kot nagovor pojdi z menoj, dragica / iron. motiš se, dragica ♪
  16.      dragínja  -e ž (ȋ) gospodarsko stanje, ki ga povzročijo visoke cene materialnih dobrin: tam je velika draginja; nastala je draginja in pomanjkanje; draginja jih tare / draginja še vedno narašča // visoke cene: gostilna je znana po lepih prostorih in po draginji ♪
  17.      dragínjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na draginjo: draginjski časi / draginjska doklada v stari Jugoslaviji doklada, ki se dodaja zaradi draginje ♪
  18.      dragocén  -a -o prid., dragocénejši (ẹ̄ ẹ́) 1. ki ima veliko vrednost, visoko ceno: dragocen nakit; dragocena kristalna vaza; kupuje ji sama dragocena darila; dragoceno krzno, pohištvo / tako nastaja dragocena snov za rast organizma 2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: dragocena žrtev; skrbno je gojil to dragoceno čustvo; dragoceno prijateljstvo / ekspr.: zapravljati dragoceni čas; tekmovalci so si priborili dve dragoceni točki / dragocen človek / z dajalnikom spomin na umrlo mater mu je dragocen drag, ljub // ki daje, prinaša dobro, korist: dragocen podatek; nepristranska kritika je dragocena; opravil je dragoceno delo / dragocene izkušnje; nuditi dragoceno pomoč ♪
  19.      dragocénost  -i ž (ẹ́) kar je dragoceno: prodala je prstan, zapestnico in še nekaj drugih dragocenosti; zapravil je vse družinske dragocenosti / ekspr. ta človek je za nas prava dragocenost / zagovarjati dragocenost materinščine ♪
  20.      dragolétnik  -a m (ẹ̑) zastar. oderuh, špekulant: družil se je samo še z dragoletniki in zmikavti ♪
  21.      dragoljúbec  -bca m (ȗ) nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: Hitela sva čez hrib in plan in dragoljubce trgala (Ch. Dickens - O. Župančič) ♪
  22.      dragonáda  -e ž (ȃ) zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju: bili so žrtve zloglasne dragonade ♪
  23.      dragóst  in drágost -i ž (ọ̑; á) lastnost dragega: ob tolikšni dragosti bi moralo biti blago kvalitetnejše / dragost časa ♪
  24.      dragôta  -e ž (ó) star. 1. draginja: v deželi je velika dragota 2. dragocenost: prinesel je veliko dragih dišav in drugih dragot ♪
  25.      dragotína  -e ž (í) knjiž. dragocenost: denarja in dragotin je imela v izobilju; zbirati dragotine; izložba z dragotinami / ta pesem je velika dragotina ♪

   10.264 10.289 10.314 10.339 10.364 10.389 10.414 10.439 10.464 10.489  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA