Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (10.114-10.138)


  1.      doménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na domena 2: domenska uprava; domensko posestvo ♪
  2.      domériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. končati merjenje: geometri so domerili 2. k odmerjenemu dodati: to je slaba mera, domeri še malo ♪
  3.      domestikálen  -lna -o prid. (ȃ) jur., zgod. nanašajoč se na finančno gospodarstvo deželnih stanov: črpati iz domestikalnega fonda ♪
  4.      domèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju ali metanju: rakete z dolgim dometom; domet topov je bil prekratek; top z dometom osem tisoč metrov // razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: novi radijski oddajniki so občutno povečali domet radijskih postaj 2. oddaljenost, v kateri se da kaj doseči z izstrelkom ali vrženim predmetom: ušel je iz dometa strojničnega ognja; psi so se pripodili na domet kamna; biti v dometu topov 3. publ. dosežek, uspeh: novi film je režiserjev najvišji domet ♪
  5.      domicíl  -a m (ȋ) 1. knjiž. stalno bivališče, prebivališče: določiti prisilni domicil; domicil davkoplačevalca / v Kranju so podelili domicil Prešernovi brigadi priznanje za delež v narodnoosvobodilnem boju na območju te občine 2. fin. plačilni kraj menice, ki je plačljiva zunaj bivališča glavnega dolžnika: plačati v domicilu; domicil menice ♪
  6.      domicílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na domicil: domicilna občina / publ. domicilne cene cene na domačem tržišču ♪
  7.      domík  -a m (ȋ) jur. dodelitev izdražene stvari najboljšemu ponudniku: izdati odločbo o domiku ♪
  8.      dominánca  -e ž (ȃ) knjiž., redko dominantnost, dominacija: na sliki preseneča dominanca svetlih tonov ♦ bot. prevlada posamezne vrste v rastlinski združbi ♪
  9.      dóminanje  -a s (ọ̑) glagolnik od dominati se ♪
  10.      dominánta  -e ž (ȃ) knjiž. 1. glavna, prevladujoča lastnost ali značilnost: dominanta narave tega pesnika je liričnost; dominanta dokumentarnega filma je njegova zakoreninjenost v življenju 2. kar stoji, se dviga nad čim: ljubljanski grad je mikavna dominanta mesta; naravna dominanta; dominanta pokrajine / zunanja dominanta te hiše je kamnit portal ◊ bot. vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. peta stopnja v durovi ali molovi lestvici ♪
  11.      dominánten  -tna -o prid. (ȃ) 1. ki je v prevladi, v premoči, prevladujoč: podjetje ima dominanten položaj na evropskem trgu; dominantna ideja, lastnost, vloga / ta problem je v njegovi drami dominanten // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: dominantna igralska osebnost; ta pesnik je dominantna postava v naši poeziji 2. ki stoji, se dviga nad čim: ustavili so se na dominantnem vrhu / dominantna lega stavbe ◊ bot. dominantna lastnost; dominantna vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo dominántno prisl.: dominantno vplivati na kaj; dominantno poudarjen orkester ♪
  12.      dominikálen  -lna -o prid. (ȃ) zgod. ki je v neposredni posesti fevdalca: dominikalno posestvo / dominikalna zemlja zemlja, za katere obdelovanje skrbi fevdalec sam ♪
  13.      dominikánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dominikance: dominikanski red, samostan ♪
  14.      dominírati  -am nedov. (ȋ) 1. biti v prevladi, v premoči, prevladovati: v industriji je dominiral tuj kapital; na tamkajšnji univerzi dominira študij prava; na sestanku sta dominirali dve temi / v takratnem političnem življenju je dominiralo nacionalno vprašanje // ekspr. zaradi popolnosti vzbujati občudovanje: v naslovni vlogi je dominiral gost iz Zagreba; dominirati v družbi 2. ekspr. stati, dvigati se nad čim: grad dominira nad mestom; nad hišami dominira kupola dominirajóč -a -e: dominirajoč položaj ♪
  15.      dominsvétovski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na revijo Dom in svet: dominsvetovski kritik; pesniki dominsvetovskega kroga ♪
  16.      domíslek  -a [lǝk] m (ȋ) izvirna izpeljava, rešitev česa: njegovo delo kaže številne lastne domisleke; film je poln posrečenih domislekov / vsi so hvalili njen domislek, da jim nastavijo past idejo, predlog // izvirna, duhovita misel: fant je kar sipal domisleke ♪
  17.      domíslica  -e ž (ȋ) izvirna, duhovita misel: smejali so se njegovi domislici; ekspr.: dekle je kar stresalo domislice; njegova esejistična proza se iskri od domislic / duhovita domislica // izvirna izpeljava, rešitev česa: vsi so glasovali za domislico, ki jo je predlagal predsednik ♦ gled. režijska domislica ♪
  18.      domísličen  -čna -o prid. (ȋ) knjiž. poln domislic: ti prizori dajejo njegovemu domisličnemu slogu poseben čar ♪
  19.      domísliti  -im dov. (í ȋ) 1. priti v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domisliti izvirno misel; pisatelj vprašanja ni do kraja domislil / knjiž. niso domislili vseh posledic, ki jih prinaša tako stališče 2. opozoriti na kaj, spomniti: domislil ga je obljube, na dolžnost; domislil ga je, da mora domov; gotovo se bo domislil, da ni plačal; nisem se domislil, da danes ni uradnih ur domísliti se 1. s premišljanjem obnoviti v spominu; spomniti se: domislil se je vsega, kar je videl; ni se mogel domisliti njegovega imena; poskušal se je domisliti, kako se pesem začne // z mislimi se pomuditi, ustaviti pri čem: rad se domisli mladostnih norčij; večkrat se domisli na dom, na prijatelje 2. dobiti kako misel, idejo: domislila se je, da bi bilo dobro poslati po zdravnika; domislil se je, da bo šel na lov / počasi se bo že domislil česa boljšega 3. redko izkazati pozornost s kako stvarjo: upamo, da se nas boste domislili s kako kartico domíšljen -a -o: domišljen režijski koncept; vse misli so domišljene ♪
  20.      domíšljanje  -a s (í) glagolnik od domišljati: žalil ga je z domišljanjem, naj vendar že plača / njeno domišljanje o plemenitem rodu / sposobnost za domišljanje novih gesel izmišljanje ♪
  21.      domíšljati  -am nedov. (í) 1. knjiž. prihajati v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domišljal je svoj odnos do umetnosti 2. opozarjati na kaj, spominjati: ne maram, da me kdo domišlja na plačilo domíšljati se s premišljanjem obnavljati v spominu; spominjati se: le polagoma se je domišljala vseh dogodkov; ta obraz sem že videl, se je domišljal domíšljati si 1. imeti pretirano dobro mnenje o sebi: tale fant si preveč domišlja zaradi svojih uspehov; redko domišlja si na svojo bistroumnost / domišlja si, da vse ve 2. imeti kako namišljeno stvar za resnično: samo domišlja si, da je bolan; bolnik si domišlja, da je Napoleon // misliti si, predstavljati si: najbrž ni vse tako, kakor si on domišlja; nikoli si nisem domišljal, da je ta kraj tako lep ♪
  22.      domišljàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi: domišljav človek; dekle je domišljavo / bila je domišljava zaradi svoje lepote, redko na svojo lepoto / domišljavo vedenje ♪
  23.      domišljáva  -e ž (ȃ) zastar. 1. domišljija: imeti domišljavo; to je ustvarila človeška domišljava / izgublja se v svojih domišljavah sanjarijah, predstavah 2. domišljavost, nadutost: otresti se domišljave ♪
  24.      domišljávka  -e ž (ȃ) domišljava ženska: ona je domišljavka; izogibali so se domišljavk ♪
  25.      domišljávost  -i ž (á) 1. lastnost domišljavega človeka: odbija jih fantova prevzetnost in domišljavost; s svojo domišljavostjo se je osmešil 2. zastar. domišljija: razgreta domišljavost mu je vzbujala razne misli ♪

   9.989 10.014 10.039 10.064 10.089 10.114 10.139 10.164 10.189 10.214  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA