Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (10.101-10.125)


  1.      domačíja  -e ž (ȋ) 1. hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiščem: njegova domačija leži na sončni rebri; oče mu je zapustil domačijo brez dolga / prevzel je domačijo postal njen gospodar // star. domača hiša, dom: hodil je okrog domačije in gledal v razsvetljena okna 2. vznes. domovina: vrnili so se v domačijo; svobodna domačija ♪
  2.      domačíjica  -e ž (ȋ) manjšalnica od domačija: domačijica je bila premajhna, da bi vse preživljala / ekspr. take domačijice ni daleč naokoli ♪
  3.      domačíjstvo  -a s (ȋ) knjiž. prikazovanje življenja v domačem, kmečkem, podeželskem okolju: umetnik je obtičal v preozkem domačijstvu / v povest je pisatelj vnesel lepoto domačijstva ♪
  4.      domačín  -a m (ȋ) 1. kdor je doma, živi v določenem kraju: domačini so turiste sprejeli z nezaupanjem; partizani so dobivali pomoč pri domačinih / tega ne vem, nisem domačin / publ. domačini so zasluženo zmagali domači tekmovalci // kdor je po izvoru od tam, kjer živi: avstralski domačini; odpor domačinov do belih gospodarjev 2. zastar. (hišni) gospodar: postregel jim je domačin sam 3. mn., zastar. člani družine; domači: okrog očetove postelje so stali vsi domačini ♪
  5.      domačínka  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki je doma, živi v določenem kraju: domačinke so jim prinašale hrano / publ. domačinke so bile v vseh disciplinah v premoči domače tekmovalke // ženska, ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci so se ženili z domačinkami 2. knjiž., redko domača beseda: tujke so prav tako kot domačinke postale narodova lastnina ♪
  6.      domačínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na domačine, domorodce: domačinski čolni; domačinska vas / domačinska plemena ♪
  7.      domačínstvo  -a s (ȋ) 1. knjiž., redko domačijstvo: v članku ocenjuje pisec pomen našega sodobnega domačinstva 2. zastar. gospodinjstvo: kupila je nekaj reči, ki se rabijo v domačinstvu ♪
  8.      domáčnost  -i ž (á) 1. vzdušje, ki je značilno za dom in mirno, skladno družinsko življenje: motiti domačnost; prisrčna, tiha, topla domačnost; njihovo stanovanje je polno domačnosti in topline / v majhnem mestu ima občutek domačnosti / ni mu všeč šefova domačnost do podrejenih 2. knjiž. kar je značilno za ožjo domovino: pisatelj je želel premakniti našo književnost iz domačnosti; v prevod je vključil več neposrednih izrazov naše domačnosti ♪
  9.      domakníti  in domákniti -em dov. (ȋ á) star. dodati, primakniti: oče je k doti še nekaj domaknil ♪
  10.      domála  prisl. (ȃ) knjiž. skoraj, do malega: domala vsi so tukaj; otok je domala brez zelenja; domala plešast / toča je domala uničila pšenico ♪
  11.      dómek  -mka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od dom: ima nekaj krp zemlje in majhen domek; lesen, reven domek ∙ ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen ♪
  12.      doména  -e ž (ẹ̑) 1. področje ustvarjanja, delovanja: domena tega skladatelja so predvsem simfonično zasnovane oblike; osrednja domena njene igralske ustvarjalnosti so psihološko zamotane postave; reševanje teh vprašanj je postalo domena organov samoupravljanja / zdravljenja te bolezni ne smemo imeti le za domeno specialistov 2. zgod. državna ali vladarska posest, zlasti v starem in srednjem veku: kralj je živel od bogatih domen; državne domene ♪
  13.      domének  -nka m (ẹ̑) kar je domenjeno: najin včerajšnji domenek velja; resen domenek // sestanek, zmenek: popoldne imam domenek z njim ♪
  14.      doménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na domena 2: domenska uprava; domensko posestvo ♪
  15.      domériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. končati merjenje: geometri so domerili 2. k odmerjenemu dodati: to je slaba mera, domeri še malo ♪
  16.      domestikálen  -lna -o prid. (ȃ) jur., zgod. nanašajoč se na finančno gospodarstvo deželnih stanov: črpati iz domestikalnega fonda ♪
  17.      domèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju ali metanju: rakete z dolgim dometom; domet topov je bil prekratek; top z dometom osem tisoč metrov // razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: novi radijski oddajniki so občutno povečali domet radijskih postaj 2. oddaljenost, v kateri se da kaj doseči z izstrelkom ali vrženim predmetom: ušel je iz dometa strojničnega ognja; psi so se pripodili na domet kamna; biti v dometu topov 3. publ. dosežek, uspeh: novi film je režiserjev najvišji domet ♪
  18.      domicíl  -a m (ȋ) 1. knjiž. stalno bivališče, prebivališče: določiti prisilni domicil; domicil davkoplačevalca / v Kranju so podelili domicil Prešernovi brigadi priznanje za delež v narodnoosvobodilnem boju na območju te občine 2. fin. plačilni kraj menice, ki je plačljiva zunaj bivališča glavnega dolžnika: plačati v domicilu; domicil menice ♪
  19.      domicílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na domicil: domicilna občina / publ. domicilne cene cene na domačem tržišču ♪
  20.      domík  -a m (ȋ) jur. dodelitev izdražene stvari najboljšemu ponudniku: izdati odločbo o domiku ♪
  21.      dominánca  -e ž (ȃ) knjiž., redko dominantnost, dominacija: na sliki preseneča dominanca svetlih tonov ♦ bot. prevlada posamezne vrste v rastlinski združbi ♪
  22.      dóminanje  -a s (ọ̑) glagolnik od dominati se ♪
  23.      dominánta  -e ž (ȃ) knjiž. 1. glavna, prevladujoča lastnost ali značilnost: dominanta narave tega pesnika je liričnost; dominanta dokumentarnega filma je njegova zakoreninjenost v življenju 2. kar stoji, se dviga nad čim: ljubljanski grad je mikavna dominanta mesta; naravna dominanta; dominanta pokrajine / zunanja dominanta te hiše je kamnit portal ◊ bot. vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. peta stopnja v durovi ali molovi lestvici ♪
  24.      dominánten  -tna -o prid. (ȃ) 1. ki je v prevladi, v premoči, prevladujoč: podjetje ima dominanten položaj na evropskem trgu; dominantna ideja, lastnost, vloga / ta problem je v njegovi drami dominanten // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: dominantna igralska osebnost; ta pesnik je dominantna postava v naši poeziji 2. ki stoji, se dviga nad čim: ustavili so se na dominantnem vrhu / dominantna lega stavbe ◊ bot. dominantna lastnost; dominantna vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo dominántno prisl.: dominantno vplivati na kaj; dominantno poudarjen orkester ♪
  25.      dominikálen  -lna -o prid. (ȃ) zgod. ki je v neposredni posesti fevdalca: dominikalno posestvo / dominikalna zemlja zemlja, za katere obdelovanje skrbi fevdalec sam ♪

   9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA