Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (10.051-10.075)


  1.      dolgoláska  -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima dolge lase: simpatična dolgolaska; pren., pesn. breza dolgolaska ♪
  2.      dolgonóska  -e [u̯g] ž (ọ̑) ekspr. ženska, ki ima dolg nos: oženil se je s tisto dolgonosko; pren., pesn. goska dolgonoska ♪
  3.      dolgorép  in dolgorèp -épa -o [u̯g] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima dolg rep: dolgorep konj, pav; tam se po drevju podijo pisane ptice in dolgorepe opice / dolgorepa papiga ♪
  4.      dolgorés  -a -o [u̯g] prid. (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. ki ima dolge rese, resice: dolgores šal / dolgorese oči ♪
  5.      dolgoróčen  -čna -o [u̯g] prid., dolgoróčnejši (ọ̑) nanašajoč se na dolg rok: najeti dolgoročni kredit; dolgoročno posojilo / dolgoročni načrt razvoja našega gospodarstva; skleniti dolgoročni trgovinski sporazum; dolgoročne investicije, pogodbe; dolgoročna napoved vremena za daljši čas / brez dolgoročnejšega planiranja ni možen velik gospodarski napredek ki se nanaša na razmeroma dolgo dobo // redko dolgotrajen: dolgoročna brezposelnost; dolgoročno zdravljenje ♪
  6.      dolgoúh  -a -o [u̯g] prid. (ȗ ū) ki ima dolga ušesa, dolge uhlje: dolgouh osel, zajec / dolgouha glava ♪
  7.      dolgoúhec  -hca [u̯g] m (ȗ) ekspr. žival z dolgimi uhlji, navadno zajec: dolgouhec je kar naprej migal z uhlji; pes goni dolgouhca po hosti; knjiž. sivi dolgouhec osel ♪
  8.      dolgováti  -újem [u̯g] nedov. (á ȗ) navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg: dolguješ mi tisoč dinarjev; dolgujete nam na račun dobave / dolguje mu dopis 2. biti obvezan komu kaj izkazovati: dolgujem ji hvaležnost; dolgovati staršem ljubezen in spoštovanje 3. imeti kaj po zaslugi koga: temu človeku dolgujem srečo, življenje; publ. mesto dolguje svoj razcvet turizmu ♪
  9.      dolgóven  -vna -o [u̯g] prid. (ọ̄) nanašajoč se na dolg: dolgovni seznam; dolgovna knjiga knjiga dolžnikov ♦ jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih v suženjstvo zaradi neporavnanih dolgov ♪
  10.      dolgovézen  -zna -o [u̯g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen // razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih ♪
  11.      dolgožívost  -i [u̯g] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost dolgoživega: dolgoživost posameznih rodov / dolgoživost se je povečala, umrljivost zmanjšala; pren. dolgoživost literarne umetnine ♪
  12.      dolìč  -íča in dólič -a m (ȉ í; ọ̑) redko majhna dolina, zlasti v gorah: sneg je ostal le še v žlebovih in doličih ♪
  13.      dolína  -e ž (í) 1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar) ∙ star. prišel je čez hribe in doline od daleč; žarg. kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj ♦ alp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik; dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje 2. vbokli del vala: doline in grebeni valov ♪
  14.      dolínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dolino: dolinski kmetje / dolinsko in višinsko podnebje ♦ geogr. dolinsko razvodje razvodje v dnu doline brez pomembnejše vzpetosti sveta; grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode ♪
  15.      dolítek  -tka m (ȋ) kar se dolije ♪
  16.      dolíti  -líjem dov. (í) dodati tekočino: steklenica še ni polna, treba bo doliti / doliti vina v sod; doliti bencin; dolij še zajemalko vode / doliti kozarec ♪
  17.      dolív  -a m (ȋ) dolivanje: vino za doliv // kar se dolije ♪
  18.      dolívek  -vka m (ȋ) kar se dolije: za razkužila se natančno določi količina dolivka ♪
  19.      dólman  -a m (ọ̑) nekdaj huzarska suknja, okrašena z vrvicami: temno moder dolman ♪
  20.      dólnje...  prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na dolnji: dolnjelužiški ♪
  21.      dólnji  -a -e prid. (ọ̑) ki leži, je nižje; spodnji: ustavil se je pri dolnjem mlinu; dolnji prostori; dolnja ustnica / Dolnje Vreme ♦ geogr. dolnji tok reke zadnji del reke blizu izliva ♪
  22.      dolóčati  -am nedov. (ọ́) 1. ukazovati, predpisovati, kako naj bo: društvena pravila tako določajo; to določa ustava, zvezni zakon / predpis določa delovno obveznost; določati davčno osnovo; prejemki se določajo po pravilniku / prodajna služba določa dobavne roke // izbirati, namenjati za kaj: kandidate določa komisija; določati igralce za reprezentanco 2. na podlagi znakov, podatkov postavljati kaj v kako skupino, okvir: določati pasmo živali; določati krvne skupine / določati strani neba ♪
  23.      dolóčen  -čna -o prid., dolóčnejši (ọ́) podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: nihče mu ni dal določnega odgovora; zahtevam določno izjavo; izreči o tem določno mnenje / misel je dobivala določnejšo obliko ♦ lingv. določna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način; osebna glagolska oblika; določna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje večjo določenost, pogosto oblikovno, naglasno drugačna dolóčno prisl.: oče se ni določno izrazil; povedal mu je samo na splošno, ne pa določno; stvari je treba določneje razmejiti; šele zdaj je določneje videl njen obraz; sam.: izvedel ni nič določnega ♪
  24.      določeválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se določa: določevalen način ♦ biol., min. določevalni ključ ♪
  25.      določílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se določa: to so določilni elementi razlage ♦ lingv. določilni stavčni člen; osnovna in določilna beseda zloženke ♪

   9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA