Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (10.039-10.063)


  1.      dolgínski  -a -o [u̯g] prid. (ȋ) nanašajoč se na dolgine: dolginska postava / dolginski možak dolginast ♪
  2.      dolgo...  [u̯g] prvi del zloženk nanašajoč se na dolg prid.: dolgobrad, dolgobrk, dolgolasec; dolgotrajen, dolgovezen ♪
  3.      dolgocévka  -e [u̯g] ž (ẹ̑) rabi se samostojno ali kot prilastek kar ima dolgo cev: kadil je pipo dolgocevko / (puška) dolgocevka ♪
  4.      dolgočásiti  -im [u̯g] nedov. (á ȃ) povzročati komu dolgčas: govornik je dolgočasil poslušalce; dolgočasiš me s to statistiko dolgočásiti se čutiti, občutiti dolgčas: na plesu se je dolgočasila; pri takih pogovorih se vedno zelo dolgočasi ♪
  5.      dolgočásje  -a [u̯g] s (ȃ) duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave: mori ga dolgočasje; to dela samo iz dolgočasja; v tem kraju bi umrl od dolgočasja; neznosno dolgočasje; dolgočasje zimskih večerov / njegov obraz ni kazal ničesar razen dolgočasja / natisnili so tako dolgočasje dolgočasno besedilo ∙ ekspr. preganjati dolgočasje ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas ♪
  6.      dolgočásnež  -a [u̯g] m (ȃ) ekspr. dolgočasen človek: pusti ga pri miru, tega dolgočasneža ♪
  7.      dolgočásnost  -i [u̯g] ž (á) lastnost, značilnost dolgočasnega: dolgočasnost mesta, zgodbe / vsem je že presedala njegova dolgočasnost ♪
  8.      dolgočasováti  -újem in dolgočásovati -ujem [u̯g] nedov. (á ȗ; ā) star. dolgočasiti se: še boš dolgočasovala / te zgodbe so ga vedno bolj dolgočasovale dolgočasile ♪
  9.      dolgodlákec  -kca [u̯g] m (ȃ) ekspr. žival z dolgo dlako: pred hišo je sedel črn dolgodlakec ♪
  10.      dolgogrívec  -vca [u̯g] m (ȋ) slabš. kdor ima dolge lase: tisti dolgogrivec ga je naščuval ♪
  11.      dolgojezíčen  -čna -o [u̯g] prid. (ȋ) ekspr. ki veliko govori, opravlja: kaj vse so si izmislile te dolgojezične ženske ♪
  12.      dolgolás  in dolgolàs -ása -o [u̯g] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolge lase: mlad, dolgolas fant / dolgolasa glava ♪
  13.      dolgoláska  -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima dolge lase: simpatična dolgolaska; pren., pesn. breza dolgolaska ♪
  14.      dolgonóska  -e [u̯g] ž (ọ̑) ekspr. ženska, ki ima dolg nos: oženil se je s tisto dolgonosko; pren., pesn. goska dolgonoska ♪
  15.      dolgorép  in dolgorèp -épa -o [u̯g] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima dolg rep: dolgorep konj, pav; tam se po drevju podijo pisane ptice in dolgorepe opice / dolgorepa papiga ♪
  16.      dolgorés  -a -o [u̯g] prid. (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. ki ima dolge rese, resice: dolgores šal / dolgorese oči ♪
  17.      dolgoróčen  -čna -o [u̯g] prid., dolgoróčnejši (ọ̑) nanašajoč se na dolg rok: najeti dolgoročni kredit; dolgoročno posojilo / dolgoročni načrt razvoja našega gospodarstva; skleniti dolgoročni trgovinski sporazum; dolgoročne investicije, pogodbe; dolgoročna napoved vremena za daljši čas / brez dolgoročnejšega planiranja ni možen velik gospodarski napredek ki se nanaša na razmeroma dolgo dobo // redko dolgotrajen: dolgoročna brezposelnost; dolgoročno zdravljenje ♪
  18.      dolgoúh  -a -o [u̯g] prid. (ȗ ū) ki ima dolga ušesa, dolge uhlje: dolgouh osel, zajec / dolgouha glava ♪
  19.      dolgoúhec  -hca [u̯g] m (ȗ) ekspr. žival z dolgimi uhlji, navadno zajec: dolgouhec je kar naprej migal z uhlji; pes goni dolgouhca po hosti; knjiž. sivi dolgouhec osel ♪
  20.      dolgováti  -újem [u̯g] nedov. (á ȗ) navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg: dolguješ mi tisoč dinarjev; dolgujete nam na račun dobave / dolguje mu dopis 2. biti obvezan komu kaj izkazovati: dolgujem ji hvaležnost; dolgovati staršem ljubezen in spoštovanje 3. imeti kaj po zaslugi koga: temu človeku dolgujem srečo, življenje; publ. mesto dolguje svoj razcvet turizmu ♪
  21.      dolgóven  -vna -o [u̯g] prid. (ọ̄) nanašajoč se na dolg: dolgovni seznam; dolgovna knjiga knjiga dolžnikov ♦ jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih v suženjstvo zaradi neporavnanih dolgov ♪
  22.      dolgovézen  -zna -o [u̯g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen // razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih ♪
  23.      dolgožívost  -i [u̯g] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost dolgoživega: dolgoživost posameznih rodov / dolgoživost se je povečala, umrljivost zmanjšala; pren. dolgoživost literarne umetnine ♪
  24.      dolìč  -íča in dólič -a m (ȉ í; ọ̑) redko majhna dolina, zlasti v gorah: sneg je ostal le še v žlebovih in doličih ♪
  25.      dolína  -e ž (í) 1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar) ∙ star. prišel je čez hribe in doline od daleč; žarg. kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj ♦ alp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik; dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje 2. vbokli del vala: doline in grebeni valov ♪

   9.914 9.939 9.964 9.989 10.014 10.039 10.064 10.089 10.114 10.139  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA