Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sava (34-58)



  1.      polepšáva  -e ž () glagolnik od polepšati: polepšava stanovanja / polepšava obraza
  2.      polepšávati  -am nedov. () delati kaj (bolj) lepo: polepšavati okolico naselja; polepšavati si obraz
  3.      pomanjšáva  -e ž () glagolnik od pomanjšati: pomanjšava slike / izdelati model v štirikratni pomanjšavi
  4.      pomešávati  -am nedov. () večkrat mešati: pomešavati vročo kavo / pomešavati imena pomešávati se knjiž. biti, pojavljati se skupaj, istočasno; mešati se: med veseli smeh in kramljanje se je pomešavalo ihtenje
  5.      poplesávati  -am nedov. () 1. v presledkih krajši čas plesati: med godci poplesavajo mladi pari 2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je začel rezgetati in poplesavati ob godbi / gostitelja sta veselo poplesavala okrog gostov // lahkotno se gibati, premikati sploh: snežinke poplesavajo; listi poplesavajo po zraku, v vetru / na obrazih jim je poplesaval odsev ognja 3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln poplesava na valovih poplesavajóč -a -e: poplesavajoča hoja
  6.      potišávati  -am nedov. () knjiž., redko pojemati, potihovati: glas korakov je potišaval
  7.      potresávati  -am nedov. () 1. delati, da se kaj večkrat sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: veter potresava svetilko; lokomotiva (se) je rahlo potresavala / potresaval je z zlato verižico 2. delati hitre, sunkovite gibe: potresaval je z glavo
  8.      prečesávati  -am nedov. () 1. temeljito, v vse smeri česati: lasulje ni treba tolikokrat prečesavati kakor lase 2. ekspr. pregledovati, preiskovati: policija je prečesavala vse mestne četrti / prečesavati morsko dno ∙ knjiž., ekspr. vse predloge so na seji ponovno prečesavali obravnavali, pretresali
  9.      premešávati  -am nedov. () redko mešati: premešavati žito / premešavati barve
  10.      prepisávati  -am nedov. () prepisovati: prepisavati s koncepta / prepisavati s table / prepisavati iz tujih časopisov / nalog ni nikoli prepisaval
  11.      prerisávanje  -a s () prerisovanje: vaje v prerisavanju
  12.      prerisávati  -am nedov. () prerisovati: pokrajine je prerisaval z razglednic
  13.      pretresávati  -am nedov. () redko pretresati: na krožkih so pretresavali vsa aktualna vprašanja / pretresavala sta zanimive stvari o vojni / pretresavala ga je divja jeza
  14.      primešávanje  -a s () glagolnik od primešavati: koristno je primešavanje določenih snovi
  15.      primešávati  -am nedov. () mešajoč dodajati: testu primešavaj jajce za jajcem // dodajati sploh: primešavati zemlji različne mineralne snovi; pren., ekspr. pripovedi ne bom primešaval nobenih laži
  16.      prisesávati se  -am se [sǝs in ses] nedov. () s priseski se pritrjevati na podlago: pijavke se prisesavajo na kožo
  17.      razčesávati  -am nedov. () 1. s česanjem delati, da kaj ni več sprijeto, razmršeno: razčesavati brado; razčesavati si lase / razčesavati predivo; pren., ekspr. veter razčesava travo 2. s česanjem delati, da kaj ne obstaja več: razčesavati kite; razčesavala si je pričesko, ki so ji jo naredili pri frizerju 3. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: razčesavati krpo / razčesavati na kose
  18.      razkisávati  -am nedov. () razkisovati: razkisavati preveč kislo jed / razkisavati tla
  19.      razkosávanje  -a s () glagolnik od razkosavati: razkosavanje zemljišč / razkosavanje perutnine
  20.      razkosávati  -am nedov. () iz celote delati kose, dele: razkosavati zemljo / klavec je pravkar razkosaval zaklanega prašiča
  21.      resáva  -e ž () geogr. sorazmerno raven, manj rodoviten svet, porasel zlasti z resjem: brin raste zlasti po resavah
  22.      skrajšáva  -e ž () glagolnik od skrajšati: skrajšava krila / skrajšava članka
  23.      spodrsávanje  -a s () glagolnik od spodrsavati: spodrsavanje na ledu, gladkih tleh; spodrsavanje in spotikanje / spodrsavanje dleta na suhem lesu
  24.      spodrsávati  -am nedov. () 1. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi prihajati v nevarnost padca: konji so začeli spodrsavati; ljudje spodrsavajo po blatu; brezoseb.: navezati so si morali dereze, da jim ni spodrsavalo; na poledenelem pločniku, v čevljih z gladkim podplatom rado spodrsava drsi 2. ob dotiku z gladko, spolzko podlago večkrat za krajši čas spremeniti navadni položaj, smer premikanja: bose noge so ji spodrsavale na mokri travi / korak mu spodrsava / ker je les pretrd, žaga spodrsava
  25.      spremešávati  -am tudi izpremešávati -am nedov. () redko mešati: spremešavati žito / v njem se spremešava toliko nasprotij

   1 9 34 59 84 109 134 159 184 209  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA