Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sar (76-100)


  1.      cesárjevič  -a m (á) cesarjev sin: cesarju se je rodil cesarjevič ♪
  2.      cesaróst  -i ž (ọ̑) redko cesarska oblast: nadel si je znamenja cesarosti // nekdaj naziv za cesarja: bil je služabnik njegove cesarosti / kot nagovor storil bom po vašem ukazu, cesarost ♪
  3.      cesárski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na cesarje: cesarski dvor; cesarski namestnik 2. nanašajoč se na (avstroogrsko) cesarstvo: cesarski uradnik; cesarska blagajna, služba; cesarske postave; cesarsko-kraljevi [c. kr.] profesor / zastar. cesarska cesta glavna ● star. cesarski orel avstroogrski državni grb; star. nositi cesarsko suknjo biti pri vojakih; zastar. na njem ni našel nobene cesarske napake velike, bistvene; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; star. cesarsko mesto Dunaj ◊ friz. cesarska brada dvodelna brada; med. cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim cesársko prisl.: cesarsko živeti; sam.: star. cesarski niso kos Benečanom avstrijska vojska ♪
  4.      cesárstvo  -a s (ȃ) država, ki ji vlada cesar: rimsko cesarstvo / razglasiti državo za cesarstvo ♪
  5.      časopísar  -ja m (ȋ) slabš. časnikar: zakotni časopisarji ♪
  6.      češárek  -rka m (ā) storž (iglavcev): na glavo mu je padel češarek; nabirati češarke; borov, smrekov češarek ♪
  7.      češaríka  -e ž (í) anat. epifiza, češerika ♪
  8.      eksarácija  -e ž (á) geogr. razjedanje in dolbenje zemeljskega površja z ledeniki ♪
  9.      eksárh  -a m (ȃ) 1. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik z metropolitsko oblastjo, neodvisen od patriarha: bolgarski eksarh 2. zgod. namestnik bizantinskega vladarja v Raveni in Kartagini ♪
  10.      eksarhát  -a m (ȃ) 1. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena eksarhu: bolgarski eksarhat 2. zgod. ozemlje bizantinske države, podrejeno eksarhu: trgovske zveze med eksarhatom in Bizancem ♪
  11.      emisár  -ja m (á) politični ali vojaški odposlanec, ki ima navadno tajno, zaupno nalogo: diplomatski, vojaški emisar; predsednik vlade je sprejel emisarja uporniškega gibanja ♪
  12.      ešárpa  -e ž (ȃ) voj. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih ♪
  13.      flósar  -ja m (ọ̑) pog. splavar: savinjski flosarji ♪
  14.      flósarski  -a -o prid. (ọ̑) pog. splavarski: pripovedoval je iz svojega flosarskega življenja / flosarski običaji ♦ tur. flosarski bal tradicionalna zabavna prireditev s splavarskim sporedom v Ljubnem ob Savinji ♪
  15.      gámsar  -ja m (ȃ) lov. lovec na gamse: bil je navdušen gamsar ♪
  16.      gípsar  -ja m (ȋ) pog. kdor dela z mavcem; mavčar ♪
  17.      gipsárna  -e ž (ȃ) pog. prostor, kjer se dela z mavcem; mavčarna: klinika ima novo, sodobno opremljeno gipsarno ♪
  18.      glosár  -ja tudi glosárij -a m (á) 1. seznam manj znanih, tujih besed, dodan tekstu: razprava s komentarjem in glosarjem 2. slovar, navadno starejši ♪
  19.      gólšar  -ja [u̯š] m (ọ̑) 1. golob z zelo razvito golšo: sivi golšarji 2. ekspr. kdor ima golšo: v tem kraju je precej golšarjev ♪
  20.      gólšarica  -e [u̯š] ž (ọ̑) nav. mn., zool. majhne, ploščate sladkovodne ribe z zelo izbočenim spodnjim sprednjim delom telesa, Gasteropelecidae ♪
  21.      gradášar  -ja m (ȃ) kdor gradaša ♪
  22.      gúsar  -ja m (ȗ) nekdaj član posadke na ladji, ki napada in pleni tuje ladje: bitka z gusarji ♪
  23.      gusáriti  -im nedov. (á ȃ) nekdaj ukvarjati se z gusarstvom: prebivalci nekaterih obalnih področij so začeli gusariti ♪
  24.      gusárjenje  -a s (á) glagolnik od gusariti: dovolj mu je bilo gusarjenja ♪
  25.      gúsarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na gusarje: gusarska ladja / gusarski napadi / ekspr. tresel se je pred gusarsko drhaljo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA