Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Sar (58-82)
- šártelj -tlja tudi -na [tǝl] m (á) šarkelj: speči šartelj; za popotnico je dobil kos šartlja ♪
- šártka -e ž (ȃ) nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona ♪
- šárž -a m (ȃ) knjiž., redko vložek, šarža: pripraviti šarž; šarž jekla ● zastar. šarži so nosili rokavice oficirji, podoficirji ♪
- šárža -e ž (ȃ) 1. zastar. stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah; čin: dobiti, imeti šaržo; podoficirska šarža ∙ zastar. ta stanovanja so bila le za šarže za oficirje, podoficirje 2. metal. količina materiala, ki se da ob enem polnjenju v plavž; vložek: pripraviti šaržo; šarža jekla; velikost šarže // talina iz tega materiala: izpustiti šaržo // taljenje tega materiala: končali so prvo šaržo 3. žarg., gled. stranska, manj pomembna vloga: naštudirati, odigrati šaržo // igralec, ki ima tako vlogo: ne igra večjih vlog, je le šarža ♪
- šaržêr -ja m (ȇ) žarg., voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje; okvir: izprazniti, napolniti šaržer; jemati naboje iz šaržerja ♪
- šaržírati -am nedov. in dov. (ȋ) metal. dajati vložek v plavž; polniti: začeti šaržirati / šaržirati plavž ♪
- adresár -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane ♪
- bôksar tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem ◊ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja ♪
- bôksarski tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo ◊ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja ♪
- brúsar -ja m (ȗ) kdor izdeluje ali prodaja bruse: brusarji ponujajo bruse ♪
- brusárna -e ž (ȃ) 1. izdelovalnica brusov: delavec v brusarni 2. redko brusilnica: brusarna dragih kamnov ♪
- brusárstvo -a s (ȃ) brusaška obrt ♪
- cêsar -árja m (é á) 1. v nekaterih državah vladar: avstrijski, etiopski, rimski cesar; star. svetli cesar / za cesarja Jožefa II. med vladanjem / star. nikjer pod cesarjem mu ni enakega ∙ bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; star. služiti cesarja biti pri vojakih; preg. kjer nič ni, še cesar pravico zgubi kjer nič ni, ni kaj vzeti 2. zastar. denar: cesar se ga ne drži ♪
- cesaríca -e ž (í) 1. v nekaterih državah vladarica: cesarica Marija Terezija 2. cesarjeva žena: cesar in cesarica ♪
- cesarìč -íča m (ȉ í) star. cesarjevič: mladi cesarič ♪
- cesaríčna -e ž (ȋ) cesarjeva hči: pravljična cesarična ♪
- cesárjev -a -o (á) svojilni pridevnik od cesar: cesarjev sin / na steni je visela cesarjeva podoba ♪
- cesarjevánje -a s (ȃ) redko vladanje cesarja: Napoleonovo cesarjevanje ♪
- cesárjevič -a m (á) cesarjev sin: cesarju se je rodil cesarjevič ♪
- cesaróst -i ž (ọ̑) redko cesarska oblast: nadel si je znamenja cesarosti // nekdaj naziv za cesarja: bil je služabnik njegove cesarosti / kot nagovor storil bom po vašem ukazu, cesarost ♪
- cesárski -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na cesarje: cesarski dvor; cesarski namestnik 2. nanašajoč se na (avstroogrsko) cesarstvo: cesarski uradnik; cesarska blagajna, služba; cesarske postave; cesarsko-kraljevi [c. kr.] profesor / zastar. cesarska cesta glavna ● star. cesarski orel avstroogrski državni grb; star. nositi cesarsko suknjo biti pri vojakih; zastar. na njem ni našel nobene cesarske napake velike, bistvene; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; star. cesarsko mesto Dunaj ◊ friz. cesarska
brada dvodelna brada; med. cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim cesársko prisl.: cesarsko živeti; sam.: star. cesarski niso kos Benečanom avstrijska vojska ♪
- cesárstvo -a s (ȃ) država, ki ji vlada cesar: rimsko cesarstvo / razglasiti državo za cesarstvo ♪
- časopísar -ja m (ȋ) slabš. časnikar: zakotni časopisarji ♪
- češárek -rka m (ā) storž (iglavcev): na glavo mu je padel češarek; nabirati češarke; borov, smrekov češarek ♪
- češaríka -e ž (í) anat. epifiza, češerika ♪
1 8 33 58 83 108 133 158 183 208